0
0,00 €

VELIKI INTERVJU: Akira Hasegawa za sovoditeljico izbral svojo psičko

Objavljeno: 09.02.2014

Akira Hasegawa ni le igralec, čeprav je diplomiral iz dramske igre. Rad potuje, se poznavalsko ukvarja s prehranjevanjem, raziskuje lastna čustva in se pred kamero pojavlja kot televizijski voditelj. V zadnjih letih ga poznamo predvsem kot gostitelja petkove izdaje Dobra ura na prvem programu nacionalne televizije. Nedvomno pa je tudi velik ljubitelj živali. Doma ima muco, s seboj v televizijski studio pa vedno rad vzame psičko Gito, ki mu predstavlja sinonim za neskončno ljubezen, pristen odnos, hvaležnost in toplino. Gita je njegova prijateljica in nepogrešljivi družinski član.

 

Gita je bila posvojena v zavetišču Turk. Kako je izgledalo vajino prvo srečanje?


Ko prideš v zavetišče, se zdi izbira psa nemogoča. Če bi le lahko, bi vse kužke vzel k sebi. A se hkrati zavedaš, da je to nemogoče, zato s težkim srcem izbereš in upaš, da bodo tudi drugi kužki kmalu našli svojega človeka. Gita mi je takoj padla v oči. Bila je precej šibka, imela je komaj sedem kil in ogromna ušesa, zaradi česar jo še danes tu in tam pokličemo Yoda. Zaradi bolezni je imela tudi precej uničeno dlako.

 

Mirta se je sicer zagledala v drugo psičko in ker sem moral med posvojitvijo odigrati predstavo v novomeškem gledališču, je morala ona urediti papirje. Dogovorjena sva bila, da me počaka pred gledališčem in pričakoval sem, da bo imela ob sebi črno psičko, za katero je "navijala". Vendar se je med tem ustavila pri Gitini kletki, kjer jo je Gita nežno ugriznila za prste na roki in je ni spustila. Mirta je ves čas govorila, da mora tudi pes izbrati skrbnika in ne le skrbnik psa in to je vzela kot odločilni znak. Ko sem prišel iz dvorane sem bil prijetno presenečen, ker so iz njenega naročja gledala ogromna ušesa, prestrašene oči in črn Gitin gobček.


Kakšna je sicer Gita po značaju?


Še vedno je precej prestrašena psička, ki svoj strah običajno "kamuflira" z laježem, da se ji nihče ne bi približal. Ko spozna človeka, pa se hitro sprosti in postavi v središče pozornosti. Je zelo ubogljiva in prijazna.

 

Za Gito skrbita skupaj z dekletom. Si vlogi delita?

 

Res je, za Gito skrbiva oba, vendar nimava razdeljenih vlog. Morda je bila ona pri vzgoji malo bolj vztrajna in jo je uspela naučiti več "trikov", vendar Gita nekako bolj uboga moj odločnejši glas. (smeh)


Kako pomembna je po vašem mnenju vzgoja psa?

 

Zelo pomembno je, da se pes zna vesti, da ne obvladuje on tebe, temveč ti njega. Še posebej pomembno se mi to zdi v odnosih z drugimi ljudmi, čeprav bi sam velikokrat najraje prevzgojil ljudi. Je pa seveda potrebno spoštovati, da se nekateri psov bojijo, jih ne marajo in se jih izogibajo. Nekje sem slšal, da si psi zapomnijo okoli 400 besed. Ne vem, ali to drži, vendar pa Giti ves čas ponavljamo iste besede in opažam, da si jih zapomni. Ko kaj naredi prav, je seveda pohvaljena in včasih tudi nagrajena s kakšnim priboljškom. Mislim, da se je na takšen način zelo veliko naučila.

 

V Italiji je psom dovoljeno v vse trgovine in lokale. Pri nas je to še vedno zelo redko. Imata težave, ko se z Gito odpravita po mestu?


Želel bi si, da bi Gita lahko šla povsod z menoj, ampak seveda sprejmem, ko to ni mogoče. Opažam, da je vendarle čedalje več lokalov, kjer so kužki dobrodošli, kar me zelo veseli. Zdi se mi, da bi lahko v večino neživilskih trgovin s seboj vzel psa, seveda, če ga skrbnik zna kontrolirati.


Zakaj ste se odločili za posvojitev iz zavetišča?


Pogosto ljudje kupujejo čistokrvne pse. Najbrž zato, ker jim je določena pasma všeč. V zavetiščih pa se znajdejo razni mešančki, za marsikaterega je tudi težko reči kakšen bo, ko odraste. So takšni in drugačni, veliki, majhni, dolgonogi, "šekasti", vsak je po svoje lep ali pa drugače simpatičen. Vsak ima svoj karakter. Nekako se mi celo zdi, da so v povprečju mešančki pametnejši. Seveda se marsikdo ne bi strinjal s tem, pa vendar... Zakaj bi bili eni psi boljši od drugih? Zakaj za enega plačaš po več tisoč evrov, če lahko čudovitega psa najdeš v zavetišču in ga rešiš negotove usode? Zavetišča pokajo po šivih, jaz pa naj bi šel kupiti psa? Osebno v tem ne vidim smisla, toda vsak ima pravico do svojega pogleda.

 

Ste obiskali tudi katero drugo zavetišče v Sloveniji?


Obiskal sem še dve zavetišči. V ljubljanskem se mi zdijo dekleta zelo predana in strokovno usposobljena za delo z živalmi. Poudarjajo, da pse oddajajo kot družinske člane, kar se mi zdi prav. Drugje imam včasih občutek, da živalim sploh ne želijo najti doma.


Gito lahko ob petkih videvamo na televizijskih zaslonih v vlogi vaše "sovoditeljice". Kako se znajde pred kamerami?


Gita je hitro očarala vse zaposlene na RTV-ju. Ideja, da bo Gita nastopila v oddaji se je porodila glavni urednici Tatjani Trtnik, ko sem Gito pripeljal s seboj na enega izmed uvodnih sestankov. Gita je namreč zelo malo sama, kamorkoli se le da, jo z dekletom vzameva s seboj. Sprva je bila malo plašna in zmedena, potem pa ji je začelo nadvse ugajati, ko so se ljudje toliko ukvarjali z njo. Zdaj samo stopi čez vrata televizije in se že sprehaja po hodnikih kot prava diva. Zavije v sobo k maskerkam, ovohava kamermane, zelo rada ima asistentko režije. Gostje in debaterji, ki jih imamo v oddaji pa se z njo tudi hitro ujamejo. Če pridem na televizijo sam, me nihče ne pozdravi, le vpraša, kje je Gita! (smeh)


Je torej nacionalna televizija psom prijazna ustanova?


Ljudje na RTV-ju imajo po veliki večini radi živali in so veseli, če se v studiu pojavi kužek. Žal pa zaradi pravil v stavbo za zdaj še ne spuščajo kužkov kar tako. Gita ima torej velik privilegij.

 

Diplomirali ste na tematiko čustev. Kakšna čustva gojimo ljudje do živali?


To je seveda odvisno od posameznika. Nekateri ljudje se na živali zelo navežejo, so zaradi živali zaskrbljeni, ganjeni, prestrašeni. Spet drugi žival dojemajo kot predmet. Osebno se mi zdi, da je s takšnimi osebami nekaj hudo narobe. Človek, kot inteligentno (in superiorno) bitje, bi moral za živali skrbeti za vsako ceno.


Kako pa živali izražajo svoja čustva? Imajo rade ljudi?


Zdi se mi, da mora žival zares postati družinski član, da lahko opaziš, kako čustveno se odziva. Najbolj izrazito čustvo je strah. Sam opažam tudi hvaležnost, naklonjenost, veselje... Mnogi imajo psa privezanega pred hišo, ga morda enkrat na dan spustijo iz kletke in mu dajo hrano. Tako nikoli ne vidijo, kako zelo dojemljiva bitja so psi. Kaj vse razumejo, kako začnejo oponašati vedenje skrbnika, kako dobro razumejo razpoloženje...


Dobro leto in pol ste preživeli v Indiji. Kakšen je tam odnos do živali?


Indija je seveda svet zase. Tudi kar se tiče odnosa do živali. Okoli 80 odstotkov prebivalstva je hinduistov, in okoli 90 odstotkov ljudi ne je' mesa. Že to je dober pokazatelj tega, kakšen je njihov odnos do živali. Seveda se turistom živali v Indiji običajno smilijo, saj je na ulicah veliko suhljatih psov in mačk, krav in pujsov. Ljudje tam živijo drugače in nam je to zelo težko razumeti. Čeprav psov, razen v zelo redkih primerih, nimajo za hišne ljubljenčke, sem mnenja, da za njih vseeno poskrbijo po najboljšij močeh. V jogi poznamo rek "Ahimsa paramo Dharma", kar pomeni: Najvišja religija je nenasilje.

 

Predvsem v tujini je pogosto, da ima televizijski voditelj ob sebi psa. Včasih se celo zgodi, da pred kamere postavijo kosmatinca, ki še nima svojega lastnega doma. S tem dosežejo to, da gledalci psa opazijo, vzljubijo in tako hitreje najde novo, primerno domovanje. Ste pomislili, da bi kaj takega storili tudi v vaši oddaji?


Zakaj pa ne? Saj to ne pomeni, da bi psa oddali prvemu, ki bi poklical v studio in si ga zaželel. Ljudje smo zelo vizualna bitja. Najverjetneje čedalje bolj. Če psa osebno vidimo, je več verjetnosti, da se nam prikupi in tako najde dom. Tudi socialna omrežja se mi zdijo zelo učinkovita pri tovrstnih dejavnostih.


Vsebin na tematiko živali je v popoldnevih na nacionalki kar veliko. Je to tema, ki ljudi zanima in hkrati dovolj sprosti po napornem delovniku?


Veliko ljudi skrbi za živali in veliko je različnih ljubljenčkov, ki smo jih v zgodovini udomačili. In ker vse bolj živimo v mestih, so nam te teme vse bolj zanimive. Če nas sprosti, ne vem. Jaz sem že tako zelo sproščen. (smeh) A me navduši, ko vidim, kako nekdo zelo dobro obvlada vzgojo ali dresuro in ko vidim hvaležnost kakšne živalce, ker nekdo tako lepo skrbi za njo.

 

Opaziti je, da je prehranjevanje ljudi še vedno "tabu tema". Mesojedci se čudijo veganom in vegetarijancem, kako lahko brez mesa preživijo in jih celo obsojajo. Kako vi "preživite" brez mesa?


Doma smo vsi vegani ali vegetarijanci pa nam nič ne manjka. (smeh) Ljudje so zelo nepoučeni, se mi zdi. Predvsem pa nimajo discipline, da bi se odrekli nekim stvarem in spremenili navade, zato jim vsak izgovor pride zelo prav. Ko preberejo, da je vegetarijanstvo nezdravo, so skorajda srečni, ker lahko s tem opravičijo mesojedstvo. Z dekletom sva oba postala vegetarijanca že v zelo zgodnjih najstniških letih. Vzgib za to odločitev je bil popolnoma enak. Naenkrat sva ugotovila, da je ubijati in jesti živali narobe. Mislim, da je ta etični vidik vegetarijanstva na prvem mestu pri večini dolgoletnih vegetarijancev, šele nato spoznaš, da je vegetarijanstvo smiselno tudi iz zdravstvenih razlogov. Brez mesa se da danes povsem enostavno preživeti. Vsekakor pa je dobro jesti raznoliko in se posvetiti svoji prehrani. Tisti, ki iščejo izgovore, pa jih bodo našli, tako ali drugače.

 

Druga tema so testiranja na živalih. V Evropi smo zbrali preko milijon podpisov za spremembo direktive. Ste tudi vi med podpisniki in istomislečimi, da poskusov na živalih ni potrebno izvajati?


Seveda sem podpisal pobudo. Zakaj bi morale živali trpeti, še posebej v primerih, ko gre za lepotne proizvode? Vedno obstajajo alternative. Pri kozmetičnih, farmacevtskih in zdravstvenih testiranjih so alternative, morda so dražje. A le v materialnem smislu. Po drugi strani pa... kaj za božjo voljo pa se proizvaja, da si ne upajo testirati na sebi?

 

Kaj bi želeli ob koncu sporočiti bralcem našega portala?


Želim si, da bi ljudje in živali bivali v sožitju. Da bi se naša moč izražala v ljubezni in dobroti do živih bitij in bi to premagalo strah, egoizem in šibkost, zaradi katere se ljudje vedemo nehumano in neetično, ne le do živali, temveč tudi do soljudi.

 

Besedilo: Tilen Pajek

Foto: Mitja Čehovin in osebni arhiv Akira Hasegawa

 

Ne spreglej:

 

Veliki intervju: David Pogačnik in Jure Pribičevič

Veliki intervju: Nastja Verdnik, prva pasja pekarna v Sloveniji

Veliki intervju: Paolo in psička Smilla, popotnika z namenom

Veliki intervju: Posvojiteljici beaglov iz Green Hilla

Veliki intervju: Vodnika policijskih psov

Veliki intervju: Andrea Bogataj Krivec, Obalno društvo proti mučenju živali

Veliki intervju: Jadranka Juras

Veliki intervju: Nevenka iz Obalnega zavetišča

Veliki intervju: Jan Plestenjak (in psička Aja)

Veliki intervju: Jože Vidic, urednik revije Moj Pes

Veliki intervju: Župan Zoran Janković

Veliki intervju: Fotograf Blaž Košak

Veliki intervju: Veterinarka Tanja Usar

Veliki intervju: Helena Navinšek (prva pasja pekarna)

Veliki intervju: Voditeljica Nataša Bešter

 

 

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na Spletno oko prijavite komentar, za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.

35 % SE JIH VRNE DOMOV...

  • Po podatkih nacionalnega sveta za "hišne ljubljence", se v Ameriki zgolj 2 % izgubljenih živali vrne nazaj domov. v Sloveniji se iz zavetišč k svojemu skrbniku vrne 35 % izgubljenih živali.

Zadnji oglasi

Izgubljeni: Izgubil se je Rex, ga je kdo videl ali našel?
V okolici Trebnjega oz. Dobrnič se je izgubil Rex. Če ga je kdo videl ali našel naj pokliče na  041 777 048 ali 031 277 111.  
Izgubljeni: Izgubil se je Frik in verjetno je zelo prestrašen!
Na relaciji Zapotok - Golo - Ig se je izgubil Frik. Kuža je velik in prijazen. Ima rdečo ovratnico. Če bi se mu kdo želel približati, obožuje...
Izgubljeni: Izgubila se je Hana! Najditelju ponujajo nagrado!
V ponedeljek, 28.8., se je v Celju (doma na Ljubečni) izgubila psička Hana. Je starejša od enega leta, sterilizirana, cepljena in...
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

O piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

Sejni piškotki

To so piškotki, ki so potrebni za delovanje spletnega mesta.
'ngnSession' - glavni piškotek, ki vzdržuje sejo in se izbriše s potekom seje. Seja privzeto poteče po 2 urah
'OAID' - piškotek potreben za namene oglaševanja, ne shranjujemo nikakoršnih podatkov. Potreben je za preprečevanje podvojenih klikov ter dvojnega prikazovanja. Poteče po 1letu.
'ngnCookies' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede piškotkov
'ngnFacebook' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Facebook piškotkov
'ngnTwitter' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Twitter piškotkov
'ngnGoogle' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Google piškotkov


Več o piškotkih


 Dovoljeno

Facebook piškotki

Piškotki za Facebook vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Všeč mi je' in možnost komentiranja izdelkov in novic. Piškotek za to storitev nastavi facebook.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Twitter piškotki

Piškotki za Twitter vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Tweet' in možnost prikazovanja povezanih tweetov. Piškotek za to storitev nastavi twitter.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Google piškotki

Vtičniki za Google+ platformo, ki vključuje +1 gumb. Piškotek za to storitev poteče po 6 mesecih.


 Dovoljeno