0
0,00 €

VELIKI INTERVJU: David Pogačnik in Jure Pribičevič

Objavljeno: 08.01.2014

"Morda o psih pa vendarle nekaj veva," pravita David in Jure. In zagotovo bo držalo, zato smo ju v našem uredništvu pred dnevi povabili na pogovor. Poleg strokovnega znanja, ki ga delita v sklopu njunega podjetja Alfakan, sta David in Jure v zadnjem času postala opazna tudi kot voditelja oddaje "Pozor priden pes" na komercialni televiziji POP TV.

 

David Pogačnik je leta 1998 začel kot inštruktor poslušnosti v Klubu vodnikov reševalnih psov, le leto kasneje pa je postal vodnik reševalnega psa. Trenutno ima dva psa, španjelko Uli in ptičarko Fino. Jure Pribičevič s svojim zlatim prinašalcem Lanom že vrsto let uspešno zastopa Slovenijo in Klub vodnikov reševalnih psov Kranj na iskalnih akcijah in največjih tekmovanjih doma in po svetu. Poseben izziv mu predstavlja prevzgoja problematičnih psov, do sedaj pa je s svojimi izkušnjami pomagal že več kot 500 tečajnikom.

Z oddajo potujeta po celi Sloveniji, srečujeta različne pse, ljudi in zgodbe. Kako pridni so slovenski psi?

David: Verjetno bi bilo bolj primerno vprašanje, kako pridni so skrbniki. Imamo dve skrajnosti ljudi. Tiste, ki se zavzamejo in delajo s psom. Na drugi strani pa so ljudje, ki mislijo, da imava čudežno palico in bo težava v vedenju psa rešena kot čarovnija, v le nekaj minutah. Ljudje se premalo zavedajo, da je s prevzgojo psa v ozadju res ogromno dela. Predvsem se morajo spremeniti sami skrbniki, kar je najtežje, s psi imava le pet odstotkov dela. Oni se hitro učijo in brez večjih težav spremenijo navado, če smo dosledni pri vzgoji.

Mnogi se soočajo s težavo, ko pridejo domov iz službe, v stanovanju pa je pes vse razmetal ali celo pogrizel. Zakaj pride do tega?

David: Ključni razlog se skriva v tem, da skrbniki psom ne znajo določiti mej ali nekih omejitev, posledično so psi raztreseni in nimajo opravil, s katerimi bi se zamotili. Potrebno je vzpostaviti stanje, v katerem pes ve, kaj lahko pričakuje od nas in kaj lahko mi pričakujemo od njega. Pri najinih psih se najbolj obnese, da psu razloživa, da je hiša prostor za počivanje, okolica pa prostor za gibanje. V takih situacijah je dobro, da imaš psa "na ON in OFF". Do takih prizorov prihaja predvsem, ker se pse počlovečuje. Mnogi psi svojih skrbnikov ne razumejo, ker jim ne razložijo, da so lahko tudi sami doma, brez da bi za seboj pustili razdejanje.

Jure: Težko je posplošeno reči, zakaj v določeni situaciji do nečesa pride in zakaj se pes v nekem trenutku na določen način obnaša. To je tako, kot bi nekdo prišel do zdravnika in bi potožil, da ga boli glava, zdravnik pa bi mu povedal, da ima neko določeno bolezen. To ni verodostojna opredelitev, saj so za pravo rešitev in diagnozo potrebne preiskave in dodatni pregledi. Zato ne moremo trditi, da če en pes doma trže copate, da bomo pri drugemu psu za isto dejanje uporabili enako tehniko prevzgoje. Vsako težavo je potrebno reševati ločeno in kot unikat. Tudi najina oddaja je strukturirana tako, da goste v oddaji najprej obiščem sam in izbrskam, kje se dejansko pojavlja težava. Na prvi vtis glavno težavo pogosto predstavlja pes, saj je on v celotni zgodbi tisti, ki laja in grize. Ko pa analiziramo kaj se dejansko dogaja, nikoli ne pridemo do tega, da je pes sam po sebi težava. Ti primeri so izredno redki.

 


Kako pa dosežemo stanje, da pes ne povzroči nereda ob naši odsotnosti?

David: Pomembno je, da vse kar od psa zahtevamo, ga naprej naučimo. To je podobno kot z uporabo nekega tujega jezika. Ne moremo se v nekem jeziku pogovarjati in komunicirati, če ga ne poznamo. Najprej se ga moramo naučiti. Če je doma vse razpuščeno, da nam pes neprestano sledi in je vedno v naši bližini ter mu to dovolimo, mu ne seveda ne bo jasno, da bo enkrat tudi sam doma. Zato je potrebno to trenirati, moramo ga navaditi na našo odsotnost. Naši odhodi naj bodo pozitivni, ob prihodu pa psa ignoriramo, saj bomo s tem dosegli pravo ravnovesje primernega obnašanja psa. Če so prihodi pozitivni, bo pes ves dan čakal na naš prihod, med časom ko nas ne bo, pa bo najverjetneje prišlo do nereda, o katerem večkrat govorimo – trganje, grizenje in podobno. Ta del vzgoje sicer zahteva kar nekaj vadbe.

Kaj pa kaznovanje? Je to smiselno uporabiti in v katerih primerih?

Jure: Najprej je treba definirati, kaj sploh je kaznovanje. Za nekoga kaznovanje pomeni fizično nasilje. Za nekoga drugega pa je kaznovanje že to, da psa grdo pogleda. Pri kaznovanju in ustrahovanju psa s fizično močjo, se je potrebno vprašati, kje je skrbniku zmanjkalo pameti. Najprej je treba problem razumeti, ko to dosežemo in psa razumemo, ga lahko vzgajajo ali prevzgajamo. Ljudje mi na Facebooku postavljajo po 30 vprašanj dnevno o vzgoji psa in od mene pričakujejo, da bom preko spleta rešil težavo. Ko predlagam sestanek in srečanje, kjer bomo lahko težavo podrobno spoznali in oblikovali pot reševanja, pa mislijo, da želim služiti na ta račun.

Čeprav so tehnike vzgoje dolgoročne, sem na vajinih predstavitvah na različnih gostovanjih opazil, da uporabljata tehnike, ki so hitro učljive. Take, ki jih lahko izvajamo takoj...

Jure: Najin bazni trening je čisto preprost in ga narediva pri 95 odstotkih psov, ne glede na to ali imajo vedenjske težave, ali se pogovarjava o šolanju psa ali zgolj o splošni vzgoji. Vedno je enak. Je temelj tega, da prevzgojo lahko sploh začnemo. Zato v oddaji izpostavljamo toliko hrane in tehnik pozitivne motivacije, obratno pogojevanje itd... Ne zato, ker drugega ne znava, ampak ker je to osnova, baza, metoda dela, ki jo je najlažje razumeti. Če nekdo pri tehniki dela s hrano stori napako, bodo posledice manjše, kot če bi psa vrgel ob tla, kot so nas učili v starih šolah. Zato zbirava tehnike, ki so lahke in smiselne, tako za pse, kot za ljudi.

 

Ena od metod vzgoje je tudi pogled. Ali lahko z obrazno mimiko dosežemo pozornost psa?

Jure: Pogled je zelo pomemben. Midva imava pri mnogih primerih vzgoje pravilo: ne se psa dotikati, ne ga ogovarjati in ne ga gledati. Vse te tri točke so pozornost. Take malenkosti štejejo, zato je delo na domu izredno pomembno, saj določenih metod v pasji šoli ni mogoče izvajati. Spoznati moraš okolje, v katerem pes živi, se uči in raste. Zato je pri vzgoji psov zagotovo prihodnost individualno šolanje, čeprav zahteva veliko več časa, tako za izvajalce kot za skrbnike, je pa včasih tudi dražje. Rezultati take metode so veliko boljši, zato tudi sama bolj staviva na kvaliteto kot kvantiteto.

Se torej pes doma drugače obnaša kot na poligonu, čeprav uporabljamo iste metode dela?

Jure: Praviloma je res tako. Psi se učijo v slikah, če se pes zna usesti doma na ploščicah, ni nujno, da se bo na poligonu usedel na travo. Pes se navaja na okolja in lahko isto dejanje doma opravi brez težav, na poligonu pa ga ne bo. Zato ni optimalno šolanje samo doma ali samo na poligonu, najboljša je kombinacija. Individualna vzgoja ne pomeni, da vzgajamo pse samo v domačem okolju, je pa tam potrebno začeti, kajti pes doma preživi največ časa.

Pogosta težava, katero izpostavljajo tudi naši bralci: 'moj pes neprestano laja'. Zakaj pes torej laja? Lahko primerjamo otroško jokanje s pasjim laježem?

Jure: Zelo nevarno je primerjati jokanje in lajanje, saj je to že prvi znak počlovečenja. Če nekomu naročim naj psa zapre v boks, bo pes verjetno začel cviliti ali lajati. Mnogo je takih, ki to primerjajo prav z jokanjem, zato psa izpustijo. Zavedati se je potrebno, da pes ne joče vendar cvili. To seveda pomeni, da pes nima čustev, ampak tega vseeno ne gre enačiti z jokanjem. Pes laja, ker želi pridobiti pozornost in bi rad dosegel tisto stanje, ki mu je bilo sprva nudeno. Gre za to, da je v tistih trenutkih psu nelagodno, ker smo ga omejili. Z vztrajnostjo se bo pes prej ali slej navadil na novo situacijo in bo s cviljenjem prenehal. Jaz se raje izognem izrazom: "Atek, mamica, pes joka itd...", meni to ni všeč, ker delamo krivico psom. Psi so v prvi vrsti živali in na to ljudje vse prepogosto pozabljajo. V glavi imajo misel "To je samo moj Piki in to je moj dojenček." Šele kasneje je žival, ki ima drugačne in specifične potrebe, če ga primerjamo s človekom.

David: Pogosto se zgodi, da ljudje psa premalo fizično zaposlijo. Pes je kot ekonom lonec, kjer se energija nabira in če je ne izpustimo, poči. Psu moramo nuditi kvalitetne sprehode. To ne pomeni, da nas pes vleče na sprehodu, vendar da pes sprosti energijo. To dosežemo z različnimi rekreacijami kot so kolesarjenje, tek, igranje s frizbijem ali igra z žogico. Pes se mora torej utruditi. Če tega ni, si pes pomaga tako, da laja in s tem sprošča energijo. Ali kot sva prej omenjala, lahko tudi uničuje stvari. Pri lajanju merimo tudi vztrajnost psa in skrbnika, saj se v večini primerih zgodi, da skrbnik prej ali slej popusti in pes dobi tisto, kar je z laježem želel doseči. Zato je še toliko bolj nujno, da se s psom kvalitetno ukvarjamo.

 

Se posamezniki dovolj zgodaj zavedajo nekontroliranega, ali celo napadalnega odnosa psa? Pridejo k vama po nasvet, ko je to že prepozno? Ali kljub vsemu vedno obstaja rešitev?

David: Več ali manj vedno obstaja rešitev. Čeprav ljudje največkrat prihajajo v primerih, ko ne znajo več sami naprej in po tem, ko preizkusijo že vse možne poznane metode, da bi prevzgojili psa. Problem je, da se ta vedenja ukoreninijo in pri psu postanejo navada. Je pa res, da se večina skrbnikov vse bolj zaveda izrednega pomena vzgoje psa, zato se kar hitro odločajo za šolanje psov, tudi ko so že mladiči.

Jure: Ljudje se še vedno premalo zavedajo, da je vložek v vzgojo psa bistven za vsa nadaljnja leta, ko bo pes pri nas. Za pasje šole se odločajo "kar tako", brez posebnih referenc in premislekov. To je napaka. Tudi recimo v primeru, ko želimo dobrega polagalca ploščic, se najprej pozanimamo, kako je mojster opravil pretekla dela in preverimo njegove izkušnje. Veliko je potrebno delati na osveščanju. Jaz bi bralcem želel povedati, da z Davidom psov v večini ne prevzgajava. Najbolj vesela sva, če naju pokliče kdo, ki psa sploh še nima. Že s preventivo in uvodnim sestankom lahko doseževa velik del vzgoje. Naju skrbnik potrebuje dvakrat, kasneje pa mora sam delati s psom. Midva mu ponudiva dovolj znanja, s katerim se lahko za daljše časovno obdobje učita, tako pes kot skrbnik. Neprimerna je situacija, ko naju skrbniki pokličejo po šestih letih in nerealno pričakujejo, da bova midva prevzgojila psa, ker je storitev plačal.

Je torej lažje vzgojiti mlajšega psa?

David: Mlajši psi nimajo slabih navad oziroma le-teh še ne razvijejo, Starejši pa imajo zelo izdelane načine vedenja in točno vedo, kako se bo skrbnik v določeni situaciji obnašal. Je pa problem, da so vsi strokovnjaki, vsi so kinologi in tudi v javnosti delijo nasvete, kar je prej negativno kot pozitivno. Sicer pa seveda, zagotovo je lažje vzgojiti mlajšega psa, ker začneš od 'ničle' in je napak manj.

Kdaj lahko rečemo, da je nek pes, vzgojen pes?

David: Teorija o tem, kakšen je vzgojen pes je različna. Ne moremo trditi, da je pes nevzgojen, če laja na poštarja, saj morda starejši skrbnici ustreza, da jo obvesti, ko je prišel. Tudi ne moremo reči, da je nevzgojen pes, ki nujno potrebuje veliko gibanja in morda na sprehodih kdaj vleče, ker ga njegov skrbnik tekač navadi na vsakdanji tek. Pes je vzgojen takrat, ko ne povzroča problemov skrbniku in okolici.

Znani so nekateri primeri 'nevarnih psov', ki se jih skrbniki odločijo uspavati. Kako gledata na to skrajno odločitev?

Jure: Ljudje se sami ne moremo odločati o evtanaziji, saj naletimo tudi na primere, ko bi nekdo že po nekaj laježih svojega psa najraje uspaval. Veliko je takih primerov, ko bi se ljudje psa želeli preprosto znebiti. V taki situaciji je bistveno posvetovanje s strokovnjakom, saj se je že izkazalo, da psu ni ustrezalo okolje, v katerem je živel. Ko je to spremenil, je bil vedenjsko primeren pes. Primeri uspavanja so zelo redki in to ni najina praksa.

Po čem pa prepoznamo napadalnega psa?

Jure: Po agresivnosti in dominanci, ki sta pogosto napačno razumljena pojma. Tudi zaradi različnih pasjih televizijskih oddaj, ki ju napačno prikazujejo. Dominanca je situacijska zadeva. Pes, ki je v enem okolju dominanten, je lahko v drugem povsem drugačen. Ljudje si predstavljajo, da je to neka splošna značilnost, ki se je ne da spremeniti. Agresivnost pa je največkrat priučena zadeva. Ljudje smo dnevno v novih situacijah, pes pa ima neke odzive – ali zbeži ali se postavi po robu, vendar v večini se želi konfliktu izogniti. Če se ne more in vanj silimo ali ga s prisilnimi metodami želimo podrediti, reagira z agresivnim vedenjem. To so renčanje, skok ali ugriz. Pes preizkusi vse. In ko vidi, da mu uspe, to dejanje prične ponavljati. Tako, kot se nauči biti agresiven, se lahko te agresivnosti tudi odvadi. Tu je učenje bistvenega pomena.

Ko je v javnost prišla novica, da bomo na slovenski televiziji gledali oddajo o vzgoji psov, so mnogi rekli: "Slovenski Cesar Millan". Verjetno njegovo oddajo poznata. Kaj komentirata njegove metode dela?

Jure: Ja, najbrž so bili mnogi razočarani, ko so videli prvo najino oddajo. Vodiva jo nekoliko drugače. Nekaj tistih starejših oddaj sem si pogledal. Če se politično izrazim: spoštujem vse, ki se ukvarjajo s prevzgojo psov in če želijo psu dobro. Zagotovo tudi Cesar sodi mednje in brez dvoma je na svojem področju velik strokovnjak. Kar je on naredil za pse je bilo v neki fazi sicer pionirsko, vendar nihče ni popoln. Midva njegovih metod ne bi uporabljala, ker imava svoje in ne zato, ker se z njimi ne bi strinjala. Bi pa dodal, da je Cesar, kar se tiče retorike in medijske pojavnosti najin velik vzornik, saj sva s tega stališča midva šele začetnika in navadna "papka". (smeh)


David: Ljudje so bili sprvado najinih metod skeptični, vendar so skozi oddaje snoznavali najino delo. Glavno najino vodilo je, da imava tudi sama vzgojene pse, tukaj pa nama ne more nihče ničesar očitati. Skupaj sva tim in se dopolnjujeva.

 

Jure: Veliko očitkov dobiva, da obravnavava preveč preproste probleme. Ne vem, očitno so ljudje na tem področju navajeni na več akcije, več agresije ipd... Gledalci si narobe predstavljajo ozadje, kako se oddaja dejansko snema. Ko prideš na teren, zelo redko takoj posnameš težavo, ker se pes drugače obnaša ob prisotnosti režiserja, snemalcev in nenazadnje naju. Delček dramatičnosti moramo oblikovati in psa "sprovocirati", da se tudi vizualno vidi, kakšno težavo rešujeva. Razliko morava prikazati, Cesarju to v njegovih oddajah zelo dobro uspeva. Metode, ki jih uporablja so malo kontroverzne, kot sem slišal, saj gre v velike ekstreme. A to je ameriško tržišče. Midva ne delujeva izključevalno in zato ne obrekujeva sisteme dela ostalih. Po najinem mnenju delajo mnogi veliko napak, tudi v kinoloških društvih, a vsakemu pustiva naj svoje delo opravlja, kakor misli, da je prav. Tudi najine metode vsem niso všeč. Bistveno pa je, da je delo v dobro živali in ljudi.

So zgodbe, ki ju obravnavata v oddaji kakorkoli prilagojene televizijskemu šovu?

David: Primeri, ki jih prikaževa v oddaji so resnični. So zgodbe ljudi, ki so lahko naši sosedje ali prijatelji. Primere v večini izbirajo producenti oddaje. S tem dosežemo, da so prikazane raznolike zgodbe, psi različnih velikosti in pasem...

Jure: Vsekakor pa izbirava vsebino zgodbe, torej problem. Želiva prikazati različne primere, da ljudje spoznajo čim več situacij, saj je to tudi namen oddaje. Osveščanje, torej. 

Za trenutek se dotaknimo druge teme, in sicer mučenja živali. Kakšna je po vajinem mnenju primerna kazen za mučitelje?

David: Strinjam se, da se kaznuje, če obstajajo dokazi in mučenje potrdijo strokovnjaki. Ni pa vsak primer smiselno kazensko preganjati. V Sloveniji imamo po mojem videnju 10 odstotkov psov, ki so fizično mučeni, jih je pa zraven še 60 odstotkov psihično mučenih, kar je lahko enakovredno fizičnemu. V nobenem primeru pa ne odobravam nobene vrste mučenja.

Jure: Najina naloga ni obstojati, vendar morava, kot bi naj veljajo tudi pri drugih, dajati dober zgled. Ne se ukvarjati s tem, kaj dela sosedov pes... Če bomo v zgled in bo naš pes dobro vzgojen, bo tudi neprimernih odnosov manj. Mislim, da ni prav razmišljati, koga bi obsodili in koga ne, saj javnost večinoma odreagira čustveno. Ko je dokazano, da je bilo storjeno kaznivo dejanje je prav, da je sankcionirano, pa če je žival vmes ali ne.

Na katere dosežke sta najbolj ponosna?

Jure: Največ je vredno to, ko ti človek iskreno stisne roko in se ti zahvali za pomoč. Lepo je delati s strankami, pa ne glede na to, ali preko podjetja ali v oddaji. S strankami pogosto oblikujeva prijateljski odnos. Ponosna sva na uspehe v obnašanju psov, ko lahko nekdo spet mirno odide v službo, ker ima vzgojenega psa ali pa brez straha psa pusti na dvorišču. Vsak cilj, ki sva si ga zastavila, sva tudi dosegla in na to sva zelo ponosna. V tekmovanjih je veliko priznanj tudi v svetovnem merilu, ampak njihovo naštevanje nima velikega pomena.

David: Če delaš s srcem in si pri stvari je lažje ustvarjati in izpeljati, kar si zadaš. Vedno razvijava in ustvarjava, zato sva tudi ponosna na to.



Besedilo: Tilen Pajek
Foto: Jaka Ivančič in Miro Majcen

 

Ne spreglej:


Veliki intervju: Nastja Verdnik, prva pasja pekarna v Sloveniji

Veliki intervju: Paolo in psička Smilla, popotnika z namenom

Veliki intervju: Posvojiteljici beaglov iz Green Hilla

Veliki intervju: Vodnika policijskih psov

Veliki intervju: Andrea Bogataj Krivec, Obalno društvo proti mučenju živali

Veliki intervju: Jadranka Juras

Veliki intervju: Nevenka iz Obalnega zavetišča

Veliki intervju: Jan Plestenjak (in psička Aja)

Veliki intervju: Jože Vidic, urednik revije Moj Pes

Veliki intervju: Župan Zoran Janković

Veliki intervju: Fotograf Blaž Košak

Veliki intervju: Veterinarka Tanja Usar

Veliki intervju: Helena Navinšek (prva pasja pekarna)

Veliki intervju: Voditeljica Nataša Bešter

 

 

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na Spletno oko prijavite komentar, za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.

CEPLJENJE IN ČIPIRANJE?

  • Cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse. Cepljenje je obvezno prva tri leta vsako leto, potem pa po navodilih proizvajalca cepiva. Pes mora biti označen z mikročipom in prvič cepljen proti steklini najkasneje do dopolnjenega tretjega meseca starosti.

Zadnji oglasi

Izgubljeni: V okolici Sevnice pogrešajo Kalo
V okolici Sevnice (nekje pod Lisco, Razbor, Ledina, Orešje, Okroglice, Zabukovje, tudi širše) je že teden dni...
Izgubljeni: V okolici Kamnika pogrešajo srnastega pinča
Stinky je še vedno pogrešan. Izgubil se je v Košišah, zato njegovi lastniki, ki kužka že 10 dni iščejo, lepo...
Oddajo se: Kako je mogoče, da tako dolgo išče nov dom?
Kako je mogoče, da tako dolgo išče nov dom najbolj simpatična psička? Ob njej so sprehodi največje veselje, povodec sproščen,...
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

O piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

Sejni piškotki

To so piškotki, ki so potrebni za delovanje spletnega mesta.
'ngnSession' - glavni piškotek, ki vzdržuje sejo in se izbriše s potekom seje. Seja privzeto poteče po 2 urah
'OAID' - piškotek potreben za namene oglaševanja, ne shranjujemo nikakoršnih podatkov. Potreben je za preprečevanje podvojenih klikov ter dvojnega prikazovanja. Poteče po 1letu.
'ngnCookies' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede piškotkov
'ngnFacebook' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Facebook piškotkov
'ngnTwitter' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Twitter piškotkov
'ngnGoogle' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Google piškotkov


Več o piškotkih


 Dovoljeno

Facebook piškotki

Piškotki za Facebook vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Všeč mi je' in možnost komentiranja izdelkov in novic. Piškotek za to storitev nastavi facebook.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Twitter piškotki

Piškotki za Twitter vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Tweet' in možnost prikazovanja povezanih tweetov. Piškotek za to storitev nastavi twitter.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Google piškotki

Vtičniki za Google+ platformo, ki vključuje +1 gumb. Piškotek za to storitev poteče po 6 mesecih.


 Dovoljeno