06.04.2020

KOLUMNA DRUŠTVA ANIMA

 

Piše: Nevenka Lukić Rojšek- Društvo za dobrobit živali AniMa


Slovenija je živali razglasila za čuteča bitja, a jih namerava še naprej mučiti v poskusih slabe znanosti. Poskusi na živalih dokazano niso potrebni, saj ponuja znanost metode za testiranje, kjer namesto živali uporabljajo preproste organizme, torej bakterije, v laboratorijih vzgojena človeška tkiva ali celice, računalniške modele, kemične poskuse ali ostanke iz prehrambne industrije.

Laboratorijske živali pa so kot surovina gojene izključno za poskuse. Svoje kratko življenje preživijo zaprte v kletkah, v bolečinah in strahu. Trpijo dolgotrajne odprte rane za ponavljanje poskusov. V nekaterih poskusih jih hranijo na silo po cevi. V vseh poskusih pa jim povzročajo bolečine, stres in trpljenje. Na koncu poskusov živali usmrtijo na razne »humane« načine, tako da jim zavijejo vrat in jih pustijo izkrvaveti ali jim zabijejo klin v glavo; nato jih zavržejo kot smeti. 

Vsaka živalska vrsta drugače reagira na enako substanco, zato ne moremo predvidevati, da so ti testi zanesljivi pokazatelji tega, kakšna količina je varna za človeka. Na živalih testirana cepiva in zdravila največkrat ne delujejo na ljudi. A kljub obstoju številnih alternativnih metod se poskusi izvajajo še naprej samo zato, ker znanstveniki na trpljenju živali gradijo svoje kariere in podjetja svoje dobičke in ker so morda cenejši.

V Sloveniji javnost ne ve skoraj nič, kaj se pri nas na tem področju dogaja. Prav tako javnost ne ve, da je v javni obravnavi predlog novega pravilnika o poskusih na živalih, ki se sedaj imenuje Pravilnik o pogojih za izvajanje postopkov na živalih, ker ima beseda »poskus« bolj grozljiv pomen kot beseda »postopek«. Vse ostalo ostaja enako.

V Sloveniji je na leto v poskusih uporabljenih okoli 5.104 živali: miši, podgane, kunci, prašiči, ovce, govedo, konji, domače kokoši in ribe. Čeprav se v Sloveniji poskusi na primatih ne izvajajo, obstajajo primeri, ko se poskus pač naroči pri podjetju v tujini, torej so posredno dovoljeni tudi poskusi na psih, mačkah in celo opicah. Nov pravilnik glede obsega in vsebine poskusov nič ne spreminja.

Leta 2010 je bila sprejeta evropska direktiva o varstvu živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Ta direktiva je pravzaprav utrla pot povečanju števila poskusov na živalih, namesto da bi jih zmanjšala ali prepovedala. Burni odzivi na direktivo so prerasli v evropsko državljansko pobudo za razveljavitev direktive, ki je zbrala preko 1.200.000 overjenih podpisov. Med podpisniki je bilo 21.752 Slovencev. Glavna zahteva pobude je bila, da naj mednarodna in nacionalne zakonodaje upoštevajo sodobne znanstvene dokaze, da bi zaščitile javno zdravje in okolje, ter uveljavijo pravice živali, ki izhajajo iz njihove čuteče narave.

Organizatorji iz sedmih evropskih držav so pobudo sprožili, ker je direktiva 2010/63/EU v nasprotju s pogodbo o delovanju Evropske unije, ki v 13. členu navaja, da »Unija in države članice v celoti upoštevajo zahteve po dobrem počutju živali kot čutečih bitij«. V tem pogledu so poskusi na živalih nesprejemljiva in sramotna praksa! Poskusi na živalih zavirajo razvoj novih metod v biomedicinskih raziskavah, ki temeljijo na najnovejših znanstvenih spoznanjih, in ovirajo pridobivanje bolj zanesljivih, celovitih, cenejših in hitrejših rezultatov, ki jih omogočajo nove tehnologije, zasnovane izrecno za ljudi.

V laboratorijih EU vsako leto umre okoli 12 milijonov živali. K temu prispeva zakonodaja o kemikalijah Reach, ki je uvedla obvezno testiranje vseh kemikalij – tudi tistih, ki so že na evropskem trgu – na živalih. Direktiva industrije ne zavezuje k uporabi alternativnih metod poskusom na živalih, četudi obstajajo.

Zato je Evropska komisija že pred desetimi leti sprejela nova pravila na področju poskusov na živalih. Članice je usmerila k zmanjševanju obsega in končni prepovedi poskusov, a Slovenija niti ne poskuša doseči tega cilja, čeprav smo bili že večkrat opomnjeni zaradi neuskladitve z evropsko zakonodajo. Tudi  21.752 podpisov Slovencev proti poskusom na živalih znotraj evropske pobude naša oblast gladko spregleda. Očitno javnost ne velja nič, edini deležniki, ki štejejo pri odločitvah vlade,  so interesne skupine dobičkarjev. Pri nas se bodo še naprej izvajali poskusi za znanstveno raziskovanje, predvsem v namene poučevanja in večjega dobička naročnikov poskusov. Takšni poskusi so financirani tudi iz davkov, ki jih vsi plačujemo.

Edina sprememba v Sloveniji, ki pa ni prav nič spremenila v dobrobit živali kot čutečih bitjih je ustanovitev Etične komisije za poskuse na živalih, ki naj bi bedela nad dobrobitjo poskusnih živali. V komisiji je samo en predstavnik NVO, vsi ostali člani so iz institucij in podjetij, ki izvajajo poskuse na živalih. Nadzor nad izvajanjem poskusov je urejen tako, da izvajalci nadzirajo sami sebe. Torej se ni nič spremenilo.

Uporabniške organizacije, ki opravljajo poskuse na živalih, so majhne, v povprečju imajo okoli 300 laboratorijskih glodavcev. Organizirane so znotraj farmacevtskih družb Leka in Krke, fakultet (veterinarske, medicinske, biotehniške), inštitutov (Onkološki inštitut Ljubljana, Institut Jožef Stefan, Nacionalni inštitut za javno zdravje) in zavodov (Zavod za transfuzijsko medicino).

Vzrok smrtnosti, zlorabam in mučenju živali v laboratorijih je povečevanje števila temeljnih raziskav - »raziskave iz znanstvene radovednosti«. Večinoma se opravljajo v okviru univerz in jim ni treba prikazati nobenih pričakovanih koristi. Poleg tega je verjetnost medicinskega odkritja na podlagi temeljne raziskave pravzaprav NIČ. Te ustanove pa za raziskave dobivajo veliko javnega - davkoplačevalskega denarja, kar je sramotno.

Pravilnik o pogojih za izvajanje postopkov na živalih, ki je v javni obravnavi spreminja samo besedo »poskus« v  besedo »postopek«, mučenje in zloraba ostajata. Zato smo letos pri AniMi znova sprožili peticijo »Prepoved izvajanja poskusov na živalih v Sloveniji«, ki jo lahko podpišete na https://www.peticija.online/prepoved_izvajanjaposkusov_na_ivalih_v_sloveniji.



Nevenka Lukić Rojšek, Društvo za dobrobit živali AniMa


Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.

Deli s prijatelji

Komentiraj