11.09.2019

11. september 2001: Psi so reševali življenja

Pred osemnajstimi leti so po terorističnem napadu WTC dvojčkov v New Yorku imeli pomembno vlogo tudi psi reševalci. V težkih razmerah so skupaj s pogumnimi gasilci rešili mnogo življenj.

 


Tistega dne je bilo na terenu preko 300 ekip reševalnih psov, ki so skupaj z vodniki v nevarnost postavili svoja življenja, da bi na točki "Ground zero" rešili čim več preživelih. Nekaj psov je na terenu podleglo poškodbam, nekateri so bili hudo ranjeni, nekateri za vedno izgubljeni, k sreči pa je še vedno največji odstotek tistih, ki so to veliko delovno preizkušnjo preživeli in dočakali zavidljivo starost.

 

Ob obletnicah katastrofe, so se psi reševalci in njihovi vodniki večkrat družili na skupnih srečanjih. Obujali so spomine na tisti žalosten dan, ko so kljub vsem naporom in nevzdržljivim pogojem, uspešno izpeljali reševalno akcijo. Njim v čast jim oblasti vsako leto pripravijo tudi častno parado. Z njihovo pomočjo so gasilci pod ruševinami našli mnogo preživelih in rešili na stotine človeških življenj. Američani in širša javnost jih tako kot vse ostale reševalne enote primerjajo s heroji, saj so s svojimi naravnimi danostmi (izurjen voh, vid, sluh in lahkim gibanjem na težkem terenu) tragediji dodali kanček upanja.

 


Slovenski reševalni psi


Ob obletnici reševalne akcije smo kratek pogovor že pred leti opravili s Katjo Skulj, doktorico veterinarske medicine in predsednico KD Ljubljana, ki se s šolanjem reševalnih psov ukvarja že 25 let. Od leta 1992 je vodnica reševalnega psa, od leta 1993 pa inštruktorica za delo reševalnih psov. Leta 1998 je postala tudi mednarodna sodnica za delo reševalnih psov.

Reševalna akcija ob terorističnem napadu na stolpnici v New Yorku velja za eno največjih reševalnih akcij. Kaj tako obsežna, nevarna in predvsem nepredvidljiva reševalna akcija pomeni za psa reševalca in kaj za vodnika?
 
Za reševalnega psa se trening in resnična reševalna akcija načeloma ne razlikujeta, nasprotno je za vodnika. Slednji se v resničnih situacijah srečuje z dodatnim stresom, strahom oziroma vedno nezavidljivim psihičnim stanjem. Reševalni pes je zelo povezan s svojim vodnikom, kar pomeni, da dobro čuti in zazna kaj občuti vodnik. Prav zato je v takih ključnih primerih, ki jih omenjate, izredno pomembno njuno sodelovanje in odnos. V procesu treninga se poizkuša psa privaditi na različne situacije kot tudi na različna čustvena stanja vodnika - stres, žalost, strah... Ta proces traja dva do tri leta, da sta usklajen tandem, ki lahko deluje tudi v stresnih situacijah - kot je lahko resnična iskalna akcija v primeru katastrofe v New Yorku.

 

Kakšnim nevarnostim sta tako pes kot vodnik izpostavljena pri takih reševanjih?

Vodnik in reševalni pes na resničnih reševalnih akcijah vedno sodelujta kot člana neke večje ekipe oziroma enote. V tej ekipi so strokovnjaki, ki ocenijo kakšne so nevarnosti. Žal pa v primeru potresov in drugih vzrokov za porušitev stavb nikoli ne moremo zagotoviti 100% varnosti. Nevarnosti so porušitev, popotresni sunki, udar elektrike, voda, nevarne snovi, poškodbe s steklom, ostrimi predmeti. Tudi v primeru terorističnih napadov 11. septembra pred 14 leti, so bili prisotni prav vsi omenjeni dejavniki, zato je bila ta akcija izredno nevarna za oba člana.

Ali imamo v Sloveniji dovolj usposobljeno ekipo, ki bi v primeru take katastrofe odšla na teren in izpeljala reševalno akcijo?

Vodniki reševalnih psov v Sloveniji delujejo v okviru dveh zvez: Kinološke zveze Slovenije in Zveze društev vodnikov reševalnih psov. V okviru Uprave RS za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo pa so formirane Državne enote za hitre intervencije (EHI), v okviru katere delujejo tudi vodniki z reševalnimi psi. Ta enota bi v primeru takih nesreč posredovala v tujini. Poleg tega pa se slovenski vodniki obeh zvez udeležujejo tudi mednarodnega preizkusa usposobljenosti reševalnega para za iskanje v ruševinah - IRO MRT, ki ga vsako leto organizira mednarodna organizacija za reševalne pse IRO (International Rescue Dog Organisation).

Kakšno opremo mora imeti pes pri taki akciji, kot so jo izvajali psi v primeru WTC-jev?

Za psa obstajajo zaščitni "čevlji" za šape, zato moramo psa v procesu šolanja navaditi, da se giblje po ruševini s takimi čevlji. Predvsem pa mora reševalnih pes na ruševini iskati brez ovratnice ali oprsnice, saj obstaja možnost, da bi se kam zapletel. Vodnik mora imeti na terenu obvezno zaščitno opremo: zaščitno obleko, zaščitne čevlje, rokavice, čelado, protiprašne maske in svetilko.

Utrujeni in izmučeni pogledi štirinožnih prijateljev na takrat porušenem delu mestnega središča New Yorka, so dokaz, da so psi zvesti in nepogrešljivi del naših življenj. So z nami v vsaki situaciji in nam lahko vračajo spoštovanje, ki si ga želijo. Škoda, da nekateri posamezniki pogosto na to pozabijo in da lahko "ta pes" prav njim reši življenje!


Foto: blog.pawshpal.com in Kinološko društvo Ljubljana

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.