20.09.2020

Živalovarstvena društva in prostoživeče mačke – polnopravni člani vsake družbe?

V okviru dobrodelno-ozaveščevalnega projekta Srce za tačke, ki ga že četrto leto pripravljamo z Lidlom Slovenija, se letos še aktivneje osredotočamo na problematiko brezdomnih živali, s poudarkom na problematiko naraščajočega števila zapuščenih in prostoživečih mačk. Svoj pogled in razmišljanje o tem, kaj lahko kot družba še storimo na tem področju, z nami tokrat delijo prostovoljci Društva za zaščito živali Kranj.



Naše društvo je letos februarja praznovalo 10. obletnico ustanovitve. Marsikatera ustanoviteljica in članica pa se z živalovarstvom in še posebej s tematiko (prostoživečih, brezdomnih, zavrženih) mačk ukvarja precej dlje.

V teh letih se nabere veliko izkušenj. Dogodkov, reševanj, srečnih koncev, žalostnih zgodb, evtanazij, zdravljenj, zbiranja denarja, plačevanja računov, napisanih člankov … In med vsem tem izstopa žalosten zaključek – mačke so v naši družbi, v našem okolju (ni res - ne samo v naši družbi in ne samo v našem okolju) še vedno vse prevečkrat obravnavane kot tretjerazredne. Kot ž-roba. Zavržene, pozabljene, nevredne reševanja. In najbrž je ultimativni paradoks, da se ravno prostovoljci društev za zaščito živali trudimo razvozlati, zakaj je tako. Ker tega res ne razumemo, in kako naj bi tudi razumeli, če pa jih imamo neskončno radi? Če nas vsaka trpeča mačka vedno znova neizmerno razžalosti, če se jih trudimo (tu moramo samokritično ugotoviti, da vse prevečkrat neuspešno) približati ljudem in jim predstaviti pravi mačji značaj, ne tistega iz ljudskih mitov? Pravi mačji značaj je namreč tak – so neizmerno privržene, prijazne, navihane in pomirjujoče, a tega pač ne vidi vsak, saj se take tudi vsakemu ne pokažejo.

 

A pravi namen tega članka ni spet marketinško besedilo, ki hvali mačke. Tega smo spisali že dovolj in očitno ne deluje v takšni meri, kot bi si želeli. Zato tokrat nekaj osnovnih navodil, kako se obnašati v zvezi z mačkami, na katere naletite.

Najprej – ne škodujte jim. Še vedno (in nikoli!) nam ni jasno, zakaj je treba škoditi drugemu živemu bitju, še posebej takšnemu, ki ti ni in ti tudi ne namerava storiti nič žalega.

Potem – če najdete žival v stiski, jo najprej, kolikor se le da varno za vas in zanjo, dajte nekam na varno in nato obvestite pristojno zavetišče. Ažuren seznam zavetišč najdete prav na tem portalu, kjer sedaj berete pričujoči prispevek. Po poškodovano žival morajo iz zavetišča priti v roku 4 ur, po nepoškodovano v roku 24 ur. V vmesnem času? Takole bomo napisali – če naj bi se pri članih in članicah društva vedno našel nek kotiček (če kopalnica, pa kopalnica), se bo tudi pri vas. Je neugodno, da je treba paziti, da se najdena mačka ne izmuzne skozi vrata v celotno stanovanje? Seveda. A se da hitro navaditi, če je volja. Zakaj bi vi to morali storiti? Aha, ja, ker ste funkcionalen član naše družbe, je tako? In vsi člani naše družbe smo in ste dolžni poskrbeti za nebogljene v njej. To pa je v tem primeru žival, ki ste jo našli.

Vemo, ja, velika večina se še vedno raje obrne stran ali pa na hitro »spusti« sporočilo prvemu društvu za zaščito živali, ki ga najde na Facebooku (in potem nanj stresa sveto jezo, če se nekdo takoj ne odzove). Vam nekaj povemo? Več kot 90 % možnosti je, da se ravno takrat ukvarjamo s tremi podobnimi situacijami. Vam povemo še nekaj? Približno toliko (torej 3, nikakor ne 90) je tudi aktivnih članov v vsakem živalovarstvenem društvu po Sloveniji. Zakaj? Zato, ker je to skrajno nehvaležno delo. Ves čas se žreš, da delaš premalo, medtem ko še vedno delaš 99 % več kot tvoji sodržavljani.

Naprej – če v bližini svoje hiše/stanovanja/bloka ali kjer koli v svoji okolici opazite mačke, ne skočite takoj v trgovino po konzervo, da jih nahranite. Tu ste zdaj dvignili obrvi, je tako? Pa vam bomo to vseeno odsvetovali, in sicer iz dveh razlogov. Prvi je, da je slovenska doktrina pač takšna, da ko enkrat hranite mačko, je vaša. Ja ja, tudi če vi tega ne priznate. Nahranili ste jo, občina bo rekla, da je vaša, pristojno zavetišče bo poslušalo občino, puf, mačka je kar naenkrat vaša odgovornost in vaš strošek. Ne, ne, boste rekli, to pa ne! No, če pa ne, potem pa skočite tjale nazaj pod drugo točko in o mački obvestite pristojno zavetišče. Zakaj zavetišče, sprašujete? Zato, ker po slovenski zakonodaji (Ah, ta slovenska zakonodaja! Tudi nam se izjemno dopade, če smo lahko malce sarkastični.), torej po slovenski zakonodaji lahko in smejo prostoživeče, brezdomne in domnevno nikogaršnje mačke obravnavati le zavetišča. Če slučajno društva kaj pomagamo (mimogrede, za to nismo posebej plačana, to ni naša služba in ne, ne dobivamo sredstev iz občinskega ali državnega proračuna), lahko nad nas kdor koli, ki ima 5 minut časa za prijavo, spusti inšpekcijo. In ta za razliko od takrat, ko mi (ali pa drugi občani, ni kaj dosti razlike v rezultatu) prijavljamo slabo ravnanje z živalmi, z veseljem izreče kakšno kazen ali dve. Visoko, seveda. Društvu kot celoti in še uradnemu predstavniku. Da si bomo zapomnili naslednjič narediti kaj dobrega za živali!

Malo smo zašli ... Dolžni smo vam še drugi razlog, ki je – zgolj hranjenje mačk pomeni samo še več mačk. Najprej, ker pridejo vedno nove na hrano in ker se razmnožujejo. Razmnožujejo se hitro in učinkovito. In tako s hranjenjem niste naredili nič. No, ni res, naredili ste kolonijo mačk. Če bi takoj poklicali pristojno zavetišče, da mačko odlovi, kastrira ali sterilizira ter jo potem vrne na lokacijo, se vam kolonija ne bi zgodila, vi bi pa potem v miru res lahko hranili to urejeno sterilizirano mačko ali kastriranega mačka.

 

Skratka, dovolj smo dolgovezili. Slovenska (za začetek) družba se mora glede mačk naučiti še veliko. Kaj je odgovorno lastništvo. Da mačke niso potrošna roba. Da nimajo devet življenj. Da so kompleksna bitja. Da je njihova prehrana sestavljena iz več kot komercialnih znamk iz navadnih živilskih trgovin ali celo ostankov od kosila. Da potrebujejo redne veterinarske preglede. Da razvijejo kompleksne socialne odnose. Da bi jih bilo treba čipirati ravno tako kot pse, če želimo kdaj res imeti mačjo populacijo pod nadzorom. In še in še in še – da bo to v splošni zavesti, je itak še daleč.

 

Ampak za začetek pa:

1. Lastniške mačke je treba NUJNO sterilizirati in kastrirati PRED prvim leglom. In to je odgovornost in dolžnost lastnika. Tu se strinjamo s slovensko zakonodajo.

2. Če najdete mačko, jo spravite na varno in takoj obvestite pristojno zavetišče.

 

Kaj pa naj potem delamo društva? Do nadaljnjega bomo ponavljali tole, kar smo sedaj zapisali. Ker prav to je naša primarna, osnovna in tako rekoč edina naloga – osveščanje. Ko bo to res, bo naš cilj dosežen in se bomo z veseljem razpustili. Ampak zaenkrat je pa tako – če imate mačko in si sterilizacije ali kastracije ne morete privoščiti ali poznate koga, ki je v finančni stiski, nam pišite na info@dzzz-kranj.si in skupaj bomo poiskali najboljšo možno rešitev.

 

Društvo za zaščito živali Kranj
Foto: Shutterstock

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.