Resnica o kaznovanju

Naslov članka je prav s posebnim namenom prepisan iz poglavja v knjigi Stanleya Corena "Kako razmišljajo psi".


V svoji dolgoletni praksi življenja s psi in učenja o njih ter od njih sem naletela seveda tudi na mnoge načine vzgoje in šolanja. Kar nekaj inštruktorjev, trenerjev in kinoloških strokovnjakov sem imela priložnost spoznati v dobrih dvajsetih letih kinološke prakse, saj vsakega od svojih psov – ne glede na svoje znanje – odpeljem v pasjo šolo. Oba, pes in jaz, se vsakokrat naučiva veliko novega, saj je kinologija, kot vsaka veda, proces, ki se nikdar ne neha in vedno prinaša nova spoznanja.


Eno zanimivejših področij, o katerem se vedno znova vnemajo burne razprave, je tudi poglavje o kaznovanju psa. Ker je zagotovo najbolj prepričljivo mnenje ljudi, ki z znanstvenim pristopom in stvarnimi dokazi stojijo za svojimi trditvami, prisluhnimo Stanleyu Corenu, ki je ne le upoštevan avtor precejšnjega števila odličnih knjig o pasji naravi, inteligenci, načinu sporazumevanja in še čem, ampak tudi razumljiv praktik. Na poljuden način namreč opisuje razumevanje in odzivanje psa, njegova dela pa predstavljajo edinstven slovar pasjega jezika, ki se ga moramo naučiti, če želimo s svojim psom živeti v harmoniji.


Coren trdi, da z neprimerno uporabo kaznovanja pride do izredno negativnih psiholoških izidov za psa, kar lahko popolnoma uniči vez med skrbnikom in psom. Uporaba sile nasploh, ne le kaznovanje v svoji osnovni obliki, je za psa stresen dogodek, za katerega pa skrbnik nikdar ne more zagotovo vedeti, s katerim vzročnim dogodkom ga bo pes povezal. In posledice so lahko nepredvidljive.

 

undefined
V začetkih svoje kinološke prakse sem s svojo eno leto staro psico šarplaninko obiskovala pasjo šolo v Ljubljani. Psica je bila prava "muca", povsem netipičnega značaja za svojo pasmo, živela je z nami v stanovanju in z njo res nismo imeli težav. Tudi v šoli je bila vodljiva in dobra učenka. Vse do takrat, ko je bil na programu odpoklic. Tako se namreč strokovno imenuje vaja "sem", ko mora pes priteči na klic vodnika. Za izvedbo vaje smo si morali priskrbeti sledilni povodec dolžine najmanj pet metrov. Psi so ležali pripeti na povodcu, vodnik se je oddaljil od psa za celo dolžino povodca in za vodnikom je stal inštruktor, držeč povodec v roki. Vodnik je psa poklical po imenu in dodal povelje "sem", hkrati pa je inštruktor močno potegnil za povodec. Moja psica, ki jo je poteg na zatezni ovratnici hudo presenetil, seveda ni pritekla na klic, pač pa je skoraj priletela po zraku.


Razumljivo ni nad vajo pokazala nikakršnega navdušenja, še več: med šolanjem se je pričela oddaljevati od mene in med izpitom, ki je sledil na koncu tečaja, mirno odšla v bližnji gozd. Izpita seveda nisva naredili. Moje povelje oziroma klic je v bodoče vedno povezala s pričakovanjem bolečine, ki jo je občutila med prvo vajo. Nikdar več ni z veseljem prihitela k meni, previdnost je vedno prevladala nad njeno sicer ljubeznivo naravo.


Šele nekaj let pozneje, ko sem prebrala mnoge članke in poslušala veliko dolgoletnih kinologov, sem začela strožje presojati pasje šole, odločena, da napak iz preteklosti, ki so se izkazale za nepopravljive, ne bom ponavljala.


Za razliko od kazni, ki je neučinkovita zato, ker v najmanj 99-ih odstotkih primerov pride ob nepravem času in na napačen način, je veliko bolj zanesljiva metoda odtegnitev nagrade za neželeno vedenje. Pri tem si moramo najprej razjasniti pojem, kaj za psa nagrada pomeni. Nagrada je pravzaprav vse, kar s psom počnemo: trepljanje, božanje, pozornost, sprehod, igra… pa vse do "materializirane" nagrade v obliki pasjega piškota, koščka sira, kosti za glodanje. Če bomo primerno pasje vedenje dosledno nagrajevali, vključno s prihajanjem na klic, sedanjem, prinašanjem predmetov in drugimi preprostimi vajami, iz katerih je sestavljen naš pasji vsakdanjik, bo odtegnitev nagrade ob neprimernem vedenju za psa zelo razumljiv in takojšen znak, da je šlo nekaj narobe.


Veliko skrbnikov mladih psov se obupano pritožuje, da psa nikakor ne morejo odvaditi skakanja po ljudeh in izkazovanje navdušenja do njih samih, ko se vrnejo domov, dobiva neprijetne razsežnosti. Mladiču je želja po približevanju človeškemu obrazu prirojena. Prvi stiki s psico materjo oz. z njenim "obrazom", so bili v obdobju vtisnjenja, torej v najbolj pomembnem obdobju pasjega življenja, ki traja do 12. tedna starosti, povezani s hranjenjem.


Psica je mladičem v leglu včasih izbljuvala hrano, ki so jo mladiči pojedli. Njen gobček je bil orodje za nego, prenašanje, pa tudi za vzgojo. Skakanje je tudi izraz želje po pozornosti, ki jo želi od skrbnika njegov pes in jo na ta način ponavadi tudi doseže. Napaka! Naslednjič bo skakanje pes ponovil zato, da bo spet deležen pozornosti svojega človeka, pa čeprav bo to negodovanje, oštevanje ali celo kazen. V vsakem primeru pa pozornost. Da bi psa odvadili skakanja, je potrebno nagrado, t.j. pozornost, ukiniti. Takrat se moramo obrniti in odidemo brez besed. Pes bo seveda zmeden in bo vztrajal pri stiku z vami. Takrat mu poveljujte "sedi!". Hkrati, ko sedi, seveda ne more skakati, skrbnik pa ima na voljo le drobec sekunde, da ga za sedenje nagradi. Za uspešno vzgojo in šolanje mladega psa mora biti vedno pri roki nagrada, ki jo pozneje lahko zamenjamo za znak s klikerjem, pri potrjevanju želenega vedenja pa naj se vodnik skloni k sedečemu psu, ga poboža in prijazno ogovarja. Tako namreč nagradi sedenje in ne skakanja, za uspeh pa ne bo potrebno vaje velikokrat ponoviti.


Pri učenju psov so najbolj uspešni ljudje z izostrenim čutom opazovanja, pravi Stanley Coren. Imeti morajo občutek za čas in veliko potrpljenja, ki je pomembnejše od znanja psihologije ali diplome iz pasjega obnašanja.

 

Avtor: Mojca Sajovic,  objava z dovoljenjem avtorice

Vir: Resnica o kaznovanju

 

Foto: arhiv Pes moj prijatelj


Uporaba (kopiranje) je dovoljena samo s privoljenjem avtorja. Uporaba in kopiranje fotografij je PREPOVEDANA! Več o tem na tej povezavi.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.