14.09.2017

Barbarina kolumna: Rešimo Muro!

BARBARINA KOLUMNA

 

Piše: Barbara Győrfi

Foto: Tatjana Vuković (levo)

 

Štorija o Muri in hidroelektrarnah na njej (v nadaljevanju HE) je stara kakšnih 50 let. Že takrat se je v pomurskem lokalnem časopisu pojavila novica o gradnji HE pri vasi Hrastje-Mota. Ne vem, kakšen je bil odziv javnosti, skozi otroštvo, ki sem ga delno preživela prav ob Muri, v njenih gozdovih, v Veržeju, nisem nič slišala o tem. Odrasli otrok niso morili o tem, bržkone niti sami niso verjeli tej ideji.

V 80. letih so bile redukcije električne energije priročen izgovor za ponovno oživitev ideje o HE na Muri. Prebivalstvo pa je bilo odločno. Bila sem še uporna mula s horo legalis, s prvo trajno in mislimi pri Floydih. Zgodil se je koncert Mura, Fuck Off!. Vsi smo bili tam. Velik dogodek za majhno soboško mesto. Pankrti, Kreslin, bogve, kdo še vse, sneaky Fotogrupa M in za trenutek pomisliš, če te bodo s čikom v roki videli stari. Vendar ni bilo nič tako važno kot to, da Mure ne damo. Elan, ki ga ni bilo nikoli kasneje. Zametki okoljske zavesti so bili še brez argumentov, zgolj čustva na podlagi zdrave pameti, da nočeš betona sredi džungle. Samoumevno se nam je zdelo, da dosežemo svoje.


Stara broška (foto: Andreja Slameršek)
 
Leta zatem se ni zgodilo nič. Vendar pa zlo nikoli ne spi, so razkrivali časopisni članki zadnjih let. Oblast v spregi z energetskim lobijem ni opustila sanj, nasprotno. Končno je našla ugoden čas za uresničitev stare ideje, za zaslužek in dosego cilja bo naredila vse, česar prejšnje oblasti niso.

Vlada je leta 2005 mimo (strokovne) javnosti sprejela škodljivo Uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na Muri (klik). Ker imata Mura in Drava v Sloveniji najboljše hidrološke danosti, in ker je Drava že energetsko izkoriščena, so Dravske elektrarne Maribor (v nadaljevanju DEM) naredile načrt za izgradnjo kar 8 HE na majhnem območju Mure, ki je že takrat bilo zaradi izjemne biotske pestrosti razglašeno za območje Nature 2000. Ker pa so DEM po lastnih besedah zavezane trajnostnemu razvoju in varovanju okolja, so izdelali Študijo trajnostnega razvoja območja ob reki Muri (klik in klik). Po njihovem mnenju so HE odlična razvojna priložnost za razvoj celotnega območja, DEM pa nosilec razvoja na tem območju. Sodelovanje z lokalnimi podjetji, odpiranje novih podjetij, novih delovnih mest, skrb za vseživljenjsko učenje mladih, razvoj kmetijstva z namakanjem, razvoj turizma, ker bodo ob Muri odprti kampi, hoteli, infrastruktura elektrarn bo omogočila kolesarske poti, športna igrišča, hotele, restavracije, opazovalnice za »živali in ptice«, kot so zapisali. Zajezitve naj bi omogočale čolnarjenje in ribolov. Skratka, nastal bo raj.

Razlogi proti raju pa so številni.


Obrežje Save (foto: Facebook Moja Mura)

Kot je razvidno iz te povezave, je proizvodnja energije v zadnjih dveh letih naraščala, poraba pa se je nekoliko zmanjšala. Slovenija že sedaj proizvede za 25 % več električne energije in mit o tem, da imamo premalo električne energije, ne drži. Poznamo koga, ki je nima? Po nekaterih podatkih vsa Evropa pridela za 40 % več energije, kot je potrebuje. Kam gre ta energija? Treba je vedeti, da preskrba deluje po principu borze za nakup in prodajo električne energije. Vsaka država energijo uvaža in izvaža, ne glede na to, koliko je proizvede.

Produkcija elektrike iz HE na Muri bi prispevala manj kot pol odstotka energije v skupno letno produkcijo energije, zato je jasno, da je bistvo gradnje HE drugje, morda v zaslužku gradbenikov, ali v izkopavanju gramoza. Kar bi še dodatno poglobilo dno, pospešilo tok reke, torej prineslo vrsto težav.

Država bi morala pridobivati več energije iz trajnostnih obnovljivih virov, in z njimi nadomestiti sedanje, povečanje proizvodnje energije pa ni potrebno. Slovenija bi morala glede na zavezo Bruslju do leta 2020 pridobiti 25 % vse energije iz obnovljivih virov, a ker tega ne izpolnjuje, ji grozijo kazni. Zato zdaj lahko razumemo ihto energetikov, da bi gradili HE. Vendar pa ne razumejo, da je voda sicer res obnovljiv vir, ni pa trajnosten. Pridobivanje energije ter gradnja HE povzročata veliko okoljsko škodo. DEM poudarjajo, da se bodo na Muri gradile pretočne HE, kar je zavajajoče. To ne pomeni, da ne bo akumulacije. Gradili se bodo jezovi, visoki sedem do devet metrov. Glede na padec reke to pomeni, da se bo nad in pod jezom struga spremenila v nekajkilometrske kanale, vegetacija ob reki pa bo okrnjena. Jez, potreben za napajanje elektrarne, reko onemogoči, pregrada prekine in spremeni tok in širino reke, zato se za vedno spremeni tudi življenje ob in v reki.


Obrežje Save (foto: Facebook Moja Mura)

Pomemben vidik proti elektrarnam je tudi učinkovita raba energije (URE). Vsa Evropa, tudi Slovenija, se je zavezala, da bo pri energetski politiki dala prednost učinkoviti rabi energije (URE) pred obnovljivimi viri energije (OVE). To je Slovenija implementirala v Energetskem zakonu leta 2014. Slovenija je torej dolžna zmanjšati porabo energije za 1,5 % glede na prejšnje leto.

Učinkovita raba energije je varčevanje z električno energijo. Kot je povedal gradbeni inženir in energetski svetovalec Stojan Habjanič, so najcenejša elektrika negavati – megavati, ki jih ni treba proizvesti (klik). Potem gradnja HE sploh ni potrebna, kar je za vso državo, predvsem pa za državljane, najceneje. Načinov je več. Že z nabavo varčnih aparatov storimo veliko. Za to seveda energetiki niso zainteresirani, ker nimajo nič od tega. Če bi aparate zamenjala samo šestina gospodinjstev, ter zmanjšala uporabo elektrike za četrtino, bi prihranili toliko elektrike, kot je pridelajo tri HE!

Drugi način je zelo preprost – ugašajte luči za seboj. Kolikor vidim, ozaveščenosti pri tem še ni. Večini ljudi je normalno, da v gostinskem lokalu pridejo v sanitarije, v katerih gori luč ves čas, tudi če več ur ni nikogar. Niti rok si ne znamo več posušiti brez elektrike. Da svetimo z lučmi pri belem dnevu – tega je več, kot si mislite, kar poglejte malo okrog sebe, ko se sprehajate po mestih. Trgovine, gostinski lokali, luči so prižgane tudi ponoči, pogosto tako pretirano, da pomislimo, da je trgovina morda še vedno odprta.

V Sloveniji je svetlobno onesnaževanje nasploh velik problem. Ne zavedamo se, da večina živih bitij, tudi mi, potrebujemo tako svetlobo kot temo. A slednje se bojimo, preganjamo jo zaradi izmišljenih strahov, s čimer pa samo izzivamo bolezni od nespečnosti do raka, živalim pa s tem povzročamo nepopravljivo škodo. Pretirano in neustrezno osvetljujemo naselja, ceste, predvsem izvoze avtocest. Javna razsvetljava gori vso noč tudi v majhnih ulicah, kjer ponoči ni nikogar, namesto da bi delovala na senzorje. Razsvetljava zmanjša prometno varnost, saj vozimo hitreje. Električni prikazovalniki oglasov, pretirano razsvetljene trgovine, naši domovi in vrtovi, vse to so le znamenja naše potratnosti, oholosti in neozaveščenosti, s katero kopljemo grob sebi, živalim, rastlinam, pa tudi lastni denarnici, če nam že prvi trije razlogi ne pomenijo nič. Zmotno menimo, da veliko luči pomeni razvitost, napredek, in da svetloba nujno pomeni varnost, čeprav z njo olajšamo pot kriminalu. Okoljski inšpektorat je tudi na tem področju povsem pasiven, občine si roke perejo z nameščanjem varčne LED razsvetljave, ki ni ne varčna ne zdrava (bela in modra svetloba škodujeta zdravju, ustrezna je oranžna, ker ne vpliva na melatonin). Z boljšim zdravjem pa bi prihranili sredstva zdravstvu, torej spet samim sebi, ki zdravstvo plačujemo. Država je povsem odpovedala, kot že na toliko področjih, vse to pa je voda na mlin energetikom, ki dobro služijo na račun neozaveščenosti javnosti. Zato je nujno, da spremenimo svoje vrednote. (klik)

Območje ob Muri je geološko zelo aktivno in zanimivo območje, kar dokazuje že vrsta mineralnih vrelcev. Geološka sestava tal pa je za HE povsem neprimerna. V globini 6 m pod zemljo je dvometrska nepropustna plast in če bi Muro zajezili in naredili nasipe, bi naredili pregrado do nepropustne plasti, kar pomeni, da Mura ne bi več napajala podtalnice. Kar bi vplivalo na vso vegetacijo okrog, tudi na kmetijstvo – DEM kmetom obljublja namakanje, zamolčijo pa, da bi v obdobjih z manj vode, ko bi kmetje potrebovali največ namakanja, vodo zadržali za potrebe proizvodnje elektrike. V Pomurju je suša, ker imamo veliko vetra, ki zemljo še bolj izsušuje, zato je voda še bolj dragocena. Kmetje pri nas se sicer zavedajo, da je zaradi regulacij in črpanja gramoza dno Mure poglobljeno, tok hitrejši, podtalnica pa znižana, kar poveča suše. Loke in mrtvice morajo obstajati, to niso odvečna področja, kot napačno menijo kmetje. Ne znajo še povezati delovanja narave in videti dlje od svojega dobička, zato še vedno menijo, vsaj Franc Küčan, predstavnik pomurskih kmetov, da bi morali Muro zajeziti za namakanje. Nič pa ne pove o tem, koliko stane dovoljenje za uporabo vode, koliko stane mehanizacija za namakanje. Prav tako kmetje nič ne povedo o tem, da menda Panvita neuradno že uporablja vodo za namakanje iz Mure. Kmetje se ne zavedajo, da tudi njihova miselnost vodi k še večjim sušam in poplavam.


Anonymous Art of Revolution

Širše območje ob Muri je tudi pomembno arheološko področje, ki bi bilo tako za vedno uničeno. Slovenci se še premalo zavedamo lastne preteklosti. Odnos do lastne kulture je poleg jezika bistvo nekega naroda. Bomo vse to zavrgli?

Tako domači kot tuji turisti pri nas poleg kulturnih znamenitosti občudujejo – naravo. Zeleno naravo, ne betona. Zato v DEM najbrž niti sami ne nasedajo lastnim trditvam, da bodo turisti hodili kolesarit na betonske zidove. Različne turistične dejavnosti lahko razvijamo sami, brez gradnje HE – osebno upam, da v zmerni meri, ker je turizem že sam po sebi tveganje za okolje. To, kako cveti turizem na območjih HE, pa lahko vidimo na območju Ptujskega jezera (klik). Akumulacijsko jezero, iz katerega se že desetletja napaja HE Formin. 420 ha velika mlaka, kjer namesto turizma cvetijo alge in gnije mulj. Ni ne duha ne sluha o turističnem biseru, ki so ga obljubljale DEM in ki so se zavezale, da bodo mlako čistile, a se jim zadnja leta ne da več ukvarjati s tem, zato zdaj čiščenje prelagajo na občino, kot da občine za razliko od DEM ne bi imele drugega dela. Pogumno in pošteno, DEM, ni kaj.  

Najpomembnejši razlogi za ohranitev Mure so – zeleni. Območje Mure je biotsko izjemno pestro območje s tisoči živalskih in rastlinskih vrst, med katerimi je veliko ogroženih, nekaj je tudi endemitov. Ne rečemo ji zaman slovenska Amazonka, ker ima na svojem področju največjo površino poplavnih gozdov. To območje tvori vrsta ekosistemov, ki so značilni tako za suha, gozdna, travniška območja, kot mokrišča. Mura ima vse – počasen in hiter tok, območja v mrtvicah brez toka, vsako od teh območij tvori idealno okolje za vrsto organizmov. Vsako spreminjanje reke z regulacijami in zajezitvami, vsako nihanje vode bi imelo hude posledice za vsa živa bitja v reki in ob njej. Mura je eno najpomembnejših ihtioloških območij v Sloveniji. Od več kot 51 domorodnih vrst, kar je 67 % vseh vrst domorodnih rib v Sloveniji, bi bilo ogroženih od 18 do 35 vrst, točnega števila in vseh posledic niti ni možno predvideti. Veliko teh vrst je uvrščenih v mednarodne sezname – IUCN (klik) (vir: Andreja Slameršek, predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije, članica WWF in koordinatorica kampanje Rešimo Muro!). Kršili bomo še Bonnsko konvencijo, Bernsko konvencijo, Habitatno direktivo in še nekatere mednarodne konvencije, ki nas zavezujejo k ohranjanju biotske pestrosti. S kršenjem konvencij bomo  plačevali Bruslju visoke kazni – ki jih ne bodo plačevali energetiki, ampak davkoplačevalci, torej mi vsi. Ohranjanje narave pa ni pomembno toliko zaradi konvencij, kot zaradi večje kakovosti življenja nas samih. Naše dobrobiti ni brez ohranjenega okolja. Človek ni ločen od okolja, je del njega, a to stalno pozablja.
 
Bober in vidra sta pomembna ponovno naseljena prebivalca Mure, ki sta v preteklosti že izginila prav zaradi nepremišljenih posegov človeka v naravo, tudi črni štorklji grozi isto. Ogrožena bo še vrsta drugih živali, rastlin. Voda bi se pričela segrevati. Samočistilna sposobnost vode bo okrnjena, zato bodo ostale le vrste, ki so manj občutljive za onesnaženje vode. Prav vsa živa bitja so pomembna za ohranjanje vode, zraka, zemlje. Prišlo bi do prekinitve stika med reko in podtalnico, zaradi česar bi začela slednja »gniti« zaradi pomanjkanja kisika v vodi. Zaradi pomanjkanja hranil iz vode bi začeli odmirati tudi gozdovi in druga območja ob rekah, tudi v zraku bi bilo manj kisika. Prišlo bi do prekinitev selitvenih poti živali. Goloseki in nasipi bi trajno spremenili okolje. Načrtovana gradnja bi potopila ali uničila približno 1000 ha rodovitne zemlje, njiv, travnikov, gozdov. Uničenih bi bilo nekaj kmetij, že tako slabe ceste bi dokončno uničila že gradnja HE. Pomurje je že sedaj sušno območje, kako bo šele, če te gozdove uničimo?

Dosedanji posegi med Šentiljem in Radenci so Muro uničili že preveč. Regulacije, ožanja struge so poglobila dno, tok reke je hitrejši, nivo reke nižji, posledično tudi nivo podtalnice. Stanje gozdov je na tem območju že slabše. S tem se je že skrčil življenjski prostor številnih vrst rastlin in živali. Zdaj je na tem območju stanje še znosno, zato se morajo nadaljnji posegi končati, da ne bo nepopravljivih posledic.



Marsičesa bi se lahko naučili od sosedov. Medžimurci so pametnejši od nas. Veliko so se naučili iz napak Avstrijcev in HE na Dravi. Preprečili so Zagrebu gradnjo HE na Muri, raje so jo zaščitili. Leta 2006 so ustanovili javni zavod Medžimurska priroda, 2011 so Muro in Dravo zaščitili kot Regijski park Mura-Drava in območje skupaj z Madžarsko vključili v Unescov Biosferni rezervat Mura-Drava-Donava. Zaposlili so nadzornike narave, skrbijo za trženje reke, ozaveščajo domačine, turiste, nagrajujejo trajnostni turizem, uredili so turistične dejavnosti, ki ne obremenjujejo okolja.

Avstrijci imajo prav tako lakomne energetike, ki so doslej zgradili že 32 HE, zdaj gradijo še novo, za kar so posekali na stotine dreves. Avstrijski WWF ter drugi okoljevarstveniki nas svarijo, naj ne ponavljamo njihovih napak. S HE na Muri imajo izgube, dokazali so ekonomsko neupravičenost projekta HE. Tudi njim je bilo pred desetletji obljubljeno marsikaj, seveda se ni uresničilo nič, tudi renaturalizacijo območij opravljajo sami, ne energetiki. Naučili so se razmišljati dolgoročno, zavedajo se napak, ki jih skušajo popraviti, kolikor je možno, veliko posledic pa je nepovratnih. (klik, na strani 3 povzetek v angleščini) in (klik).

Marsičesa bi se lahko naučili tudi iz domačih izkušenj, čeprav smo Slovenci slabi učenci. Tudi ob gradnji HE na Dravi je bilo lokalnemu prebivalstvu obljubljeno marsikaj, kar pa so pozabili, zato se jih še danes lahko zavaja s takšnimi projekti (klik in klik). Logika države in energetikov je neverjetna – najprej postavijo HE, ker pa okolica trpi škodo, jim bodo pomagali prav heroji energetiki. Kmetje, vedite se samozaščitno, da ne boste jezni na HE in nas in da bomo mi lahko imeli dobičke še naprej. Vrhunski cinizem in iztirjenost sprege države in energetikov. Na Dravi je zaradi HE prišlo do upočasnjenega toka (izginilo je vsaj 17 vrst rib), ki povzroči sedimentacijo tal - zamuljenost dna, poplave pa so zaradi tega hujše, denimo leta 2012 (klik). Torej je jasno, da HE prinašajo same težave. Vendar pa se domačini ne upirajo, nič se ne vprašajo, zakaj jim DEM, ki se bahajo s sloganom "Iz narave za človeka in naravo", niso postavili obljubljenega turističnega raja že v Podravju. Ali kdaj vidite turiste, ki gredo na izlet k HE Vuhred ali Zlatoličje?

Slabša ekonomska situacija, povezana z neozaveščenostjo ljudi, je vedno dobra podlaga za to, da ljudje nasedejo propagandi o delovnih mestih in podobne pravljice, ki jih govorijo energetiki in drugi nosilci kapitala, ki znajo še kako dobro izkoristiti okoliščine. Zato je mnenje ljudi v Pomurju deljeno, marsikdo naseda praznim obljubam DEM in si obeta delovna mesta, čeprav jih ne bo. Zaposlitev bo zaradi avtomatizacije delovanja dobilo le nekaj strokovnjakov, ki jih v Pomurju ni, zato bodo uvoženi od drugod.

Mura je zadnja nižinska reka v Sloveniji, ki še ni pregrajena z jezovi. Zdaj je še čas, da tako tudi ostane. Razmisliti moramo, kaj si želimo (klik).

Izvir reke Mure, dolina Murwinkel (Avstrija)

Sosedje nas podpirajo, zakaj se ne bi še med seboj? Mura ni le pomurska zgodba, je slovenska zgodba, boj proti oblasti in kapitalu ter njihovemu hlepenju po dobičkih in koristih sta nujna vsepovsod, medsebojna solidarnost pa je nujna. Danes se borimo mi, jutri se boste vi. Samo od nas je odvisno, kako dolgo bomo še dopuščali takšno aroganco energetikov in MOP, ki so zaradi servilnosti do energetikov leta ovirali naravovarstvene organizacije, da bi postale stranski udeleženci v postopkih, čeprav jih k temu zavezuje prav njihova lastna zakonodaja kot tudi Aarhuška konvencija. Društva so preko Upravnega sodišča dosegla svojo pravico (klik), pajdaštvo energetikov in države, torej MOP in MZI, pa jih ovirajo in šikanirajo še naprej. Zato ne presenečajo njihovi stavki s sestankov, da »je šlo v Posavju gladko, s Pomurci bo težje, a bomo z njimi že pometli«. Veliko o aroganci uradnikov lahko izvemo tudi v tem članku.

Že zaradi tega mi je kar nerodno, da je v tej državi mogoče, da v ministrstvih sedijo ljudje, ki so sami največji ekološki problem. O dobrobiti narave in nas odločajo osebki brez morale, znanja, poznavanja lastnega dela, brez vsakršnih kompetenc. Vam je ime Tilen Smolnikar, vodja sektorja za obnovljive vire pri MOP, še znano? (klik) Tako se kadruje tam, zveze z SD, na delovno mesto je bil izbran brez razpisov. V urejenih državah zaposlitve niti dobil ne bi, ali bi jo vsaj izgubil, pri nas pa zdaj skrbi za proračun. Bravo.

 


Ob Muri (foto: Nataša Kos)

MZI je 20. junija 2017 objavilo osnutek Akcijskega načrta za obnovljive vire 2010-2010, v katerem so tudi načrti HE za Muro. Najprej so jih načrtovali 8, nato so se spomnili, da bi postavili »samo« 2 ali 3, češ da jih 8 ni možno umestiti v tako majhno območje. Zakaj so jih potem sploh načrtovali? Kakorkoli, gre samo za špekulantstvo, saj menijo, da bi z dvema HE v javnosti lažje »prišli skozi«. Škoda pa bi bila neizmerna tudi v primeru postavitve ene same HE. Pomembno je, da se Muro izvzame iz tega načrta. Argumentov MOP, MZI in HSE nimajo, tisti, ki pa želimo Muro zaščititi, pa imamo za to vrsto argumentov, ki jih pajdaštvo države in energetikov noče slišati.

Žal je moj članek zelo pozen, ker ga ni bilo mogoče objaviti prej. Javna razprava, v okviru katere lahko pošljete svoje pripombe o gradnji HE na Muri, poteka žal samo do jutri, pripombe lahko pošljete na e-naslov gp.mzi@gov.si z naslovom Akcijski načrt obnovljivih virov energije - razprava. Ker časa ni več in ker so bistvene pripombe že poslali bolj poklicani od mene, vendar je številčnost vseeno pomembna, lahko prepošljete kar ta članek. Če morajo NVO prebrati čez 500 strani dokumentov - ki jih ne preberejo niti pisci sami - potem bi bilo od uradništva pošteno, da si tudi oni vzamejo čas za branje pripomb (klik).


Za Muro (foto: Nataša Kos)

Prosim, podpišite še peticijo. Razlogov, zakaj biti proti HE na Muri, je že v tem članku dovolj. Danes niso več 80. leta in zdrava pamet, da nočeš betona v džungli, ni več dovolj.

Vse podpore je vreden tudi Rok Rozman, ki se bori proti gradnji kar 2700 novih HE na Balkanu, kjer jih še prav tako kot nas ni srečala pamet.

Lepo pa je tudi to, kar sta povedala ta dva strica, Boris Vezjak (klik) in Reinhard Padinger (klik).

Barbara




​Plavčki (foto: Franc Kosi)


 

Prejšnje Barbarine kolumne: 

 

Barbarina kolumna: Požreti banane, načela in imeti se fajn

Barbarina kolumna: O noči čarovnic

Barbarina kolumna: O odstrelu medveda

Barbarina kolumna: Pes iz Murske Sobote

Barbarina kolumna: Mačke

Barbarina kolumna: Poskusi na živalih

Barbarina kolumna: Dve zgodbi, golobja in zavetiška

Barbarina kolumna: Beseda ni konj

Barbarina kolumna: Rejne živali, izkoriščane in prezrte

Barbarina kolumna: Preveč nas je!

Barbarina kolumna: Trgovine za živali - male prodajalne groze

Barbarine kolumne: TRI -  1. del, 2. del, 3. del

Barbarina kolumna: Obredni zakol na ustavnem sodišču

Barbarina kolumna: Pasje borbe - naša ponovno prezrta realnost?

Barbarina kolumna: Zakaj je pes z očali problem?

Barbarina kolumna: Živali v šolah

Barbarina kolumna: Miti in grozodejstva o živalskih vrtovih

Barbarina kolumna: Odnos medijev do živali

Barbarina kolumna: Zaščita za vse, le za živali ne

Pogled na Zavetišče Meli od zunaj...

Barbarina kolumna: 'Pismo trem bradatim'

Barbarina kolumna: "Kdo smo?"

Barbara, ti si bolj za živali

 

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.