05.07.2019

Davek na prodajo rodovniških mladičev - FURS odgovarja!

Pred nekaj tedni smo na socialnih omrežjih naleteli na precejšnje "razburjenje" med vzreditelji pasemskih psov zaradi domnevnega nadzora inšpektorjev Finančne uprave RS (v nadaljevanju FURS), ki bi naj izvajali nadzor nad vzreditelji na podlagi določb Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Poenostavljeno povedano, naj bi inšpektorji pod drobnogled vzeli dohodke od prodaje rodovniških mladičev in plačevanje oz. neplačevanje davka od teh dohodkov.



Iz burnih debat na socialnih omrežjih se je dalo razbrati, da večina v pogovoru sodelujočih vzrediteljev še sama ne ve, kaj se (jim) dogaja. Tako so nekateri ostro zanikali, da je kakršen koli davek od prihodka od prodaje mladičev sploh treba plačati, drugi so "razlagali", da bo za rejo psov potrebno registrirati začasno dejavnost, tretji pa o čisto konkretnih "težavah", ki so jih "doletele" –  o obiskih inšpektorjev.

Inšpektorji naj bi po besedah razburjenih vzrediteljev  podatke o vzrediteljih in leglih za prodajo pridobivali glede na izdane rodovnike na Kinološki zvezi Slovenije in precej poostreno nadzorovali to dejavnost.

V poplavi komentarjev smo naleteli na zgolj enega, ki je situacijo opisal dokaj realno – da je zakon že nekaj let popolnoma jasen in da je potrebno dohodke od prodaje mladičev "samoprijaviti", od prijavljenega zneska pa plačati davek.

Več kot očitno je, da vzreditelji v večini ne poznajo zakonodaje, oziroma večinoma ne plačujejo davščin od prihodkov iz naslova prodaje mladičev ("ker tega itak nihče ne počne" je bilo eno od mnenj).

Na FURS smo zato naslovili konkretna vprašanja, odgovore, ki bodo, upamo, popolnoma pojasnili obveznosti vzrediteljev do države, pa objavljamo v nadaljevanju.

Dohodki, ki jih vzreditelji psov dosežejo v okviru prodaje mladičev, so po Zakonu o dohodnini obdavčljivi dohodki. V skladu z ZDoh-2 so obdavčeni vsi dohodki, razen dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine oz. se sploh ne štejejo za dohodke po ZDoh-2, med slednjimi pa ni navedenih dohodkov, doseženih s prodajo pasjih mladičev.

Če so dohodki doseženi z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti, gre za dohodke iz dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic. Dohodek se obdavči v okviru davčnega obračuna (obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti).

 

Če so dohodki občasni, enkratni, če torej ne gre za kontinuirano izvajanje dejavnosti, predstavljajo ti dohodki dohodek iz zaposlitve drugega pogodbenega razmerja.

 

Davčna osnova dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je prejet dohodek, ki se zmanjša za obvezne prispevke za socialno varnost in za normirane stroške v višini 10 % od doseženega dohodka. Poleg normiranih stroškov lahko prejemnik dohodka uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve. Akontacija dohodnine se odmeri po stopnji 25 %.

 

Če dohodek iz drugega pogodbenega razmerja izplača oseba, ki ni plačnik davka (npr. fizična oseba), akontacijo dohodnine ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca (prejemnika dohodka). Hkrati z odmero akontacije dohodnine pa se odmerijo tudi prispevki za socialno varnost (prispevki za ZZ po stopnji 6,36 % in prispevek za PIZ po stopnji 8,85 %, če je zavezanec, prejemnik dohodka,  zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2, pa se odmerijo tudi prispevki PIZ po stopnji 15,5 %)

Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja mora davčni zavezanec vložiti do 15. dne v mesecu za pretekli mesec pri pristojnem finančnem uradu.


Za tiste, ki rodovniške mladiče prodajajo v okviru registrirane dejavnosti zakonodaja torej jasna. Zato  poglejmo primer, ko je vzreditelj fizična oseba,  v praksi:
 
Fizična oseba je dosegla dohodke iz naslova prodaje rodovniških psov v okviru enkratnega »posla«, kar se razume, da ne gre za kontinuirano izvajanje dejavnosti. Ob predpostavki, da je fizična oseba mladiče prodala drugim fizičnim osebam, je dohodek, ki ga je prodajalec dosegel, obdavčen kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Ta fizična oseba (prodajalec) je kot prejemnica dohodka dolžna davčnemu organu predložiti napoved za odmero tega davka in sicer do 15. v mesecu za prejeta plačila za prodane pasje mladiče v preteklem mesecu
.

Če je denimo fizična oseba – prodajalec -  prodal 8 mladičev, vsakega po 1800 eur, davčno osnovo predstavlja znesek 14.400 eur (številke so izmišljene), zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost v višini 6,36 % in 8,85 % za zdravstveno zavarovanje in prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje); ter normirane stroške v višini 10 % od 14.400 eur. Od tako ugotovljene davčne osnove se odmeri davek oz. akontacija dohodnine po stopnji 25 %.

Na vprašanje, ali drži, da FURS podatke o vzrediteljih in leglih za prodajo pridobiva na Kinološki zvezi Slovenije, odgovarjajo, da se pri opravljanju nalog na finančni upravi uradne osebe poslužujejo različnih pooblastil, določenih v 14. členu Zakona o finančni upravi. Uporaba pooblastil pa je odvisna od vsakega konkretnega primera, kar pomeni, da se podatki, potrebni za nadzor, lahko pridobijo na različne načine, med drugim se lahko tudi zahteva, da podatke predložijo tisti, ki z njimi razpolagajo. 

Finančno upravo RS smo vprašali tudi, kako nameravajo kontrolirati tako imenovane dvoriščne rejce, ki nimajo registrirane reje oz.  (pre)prodajalce psov (tako imenovanih "čistokrvnih psov brez rodovnika"), predvsem na znanem spletnem oglasniku, kjer je oglaševanih na stotine takih legel in kar po našem mnenju predstavlja precejšen problem – tako za dobrobit živali, kot tudi zaradi kršenja davčne zakonodaje. Na FURS odgovarjajo, da so nadzorni organ po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki med ostalim prepoveduje delo na črno in nedovoljeno oglaševanje, kamor se šteje naročanje, objavljanje ali posredovanje oglasov in oglasnih sporočil v časopisih, revijah, na radiu, TV in v elektronskih medijih, ki so dostopni javnosti, če posameznik ponuja ali oglašuje dejavnost ali delo, ki se šteje delo na črno. Med nedovoljeno oglaševanje se šteje tudi oglaševanje dejavnosti in dela s strani posameznika, ki se opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava, preden je ta sklenjena. V praksi to pomeni, da posameznik ne more oglaševati aktivnosti, ki jih izvaja, če za to nima sklenjene ustrezne pogodbe.

FURS pa nadzor opravlja tudi na podlagi prejetih prijav, ki jih za to področje letno prejme več kot 3000.

Absolutno se strinjamo, da je zakonodajo v RS potrebno spoštovati in da jo moramo spoštovati vsi, brez izjem. Zato pozdravljamo nadzor Finančne uprave na tem področju, hkrati pa si močno želimo, da bi bilo neželenih "stranskih učinkov" čim manj. Med neželene stranske učinke štejemo predvsem porast prodaje "čistokrvnih psov brez rodovnika", na račun morebitne manjše "ponudbe" rodovniških psov (kar je bilo nekako zaznati tudi v komentarjih med vzreditelji). Problematika "šteparskih" psov je po našem mnenju vse večja in se ne zmanjšuje, kot bi bilo pričakovati glede na nadzore in prijave.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.