0
0,00 €

Slovenija edina država, kjer bodo dovoljene evtanazije?

Objavljeno: 05.02.2017

Napoved hrvaškega ministra, da bo Hrvaška prepovedala evtanazije zdravih psov v zavetiščih je razveselila ljubitelje živali. Hrvaška bo z novim zakonom tako sledila Italiji, Nemčiji, Avstriji in celo Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Novica pa je še enkrat odprla vprašanje evtanazij po slovenskih zavetiščih.

Slovenija bo očitno edina država v tem delu Evrope, ki bo še dopuščala evtanazije zdravih psov v slovenskih zavetiščih. V resnici se na nivoju države o tem, da bi naša država povsem odpravila to nepotrebno prakso, ni nikoli zares razmišljalo. Vse diskusije in namere so šle bolj v smeri podaljšanja roka, iz sedanjih 30 na 60 ali 90 dni. A tudi ti poskusi, da bi do tega prišlo, so se do sedaj izjalovili.

Iz podatkov nadzora v zavetiščih je razvidno, da je bilo letno še leta 2011 v slovenskih zavetiščih iz različnih razlogov uspavanih skupno 400 psov. Po tem obdobju je nekaj sprememb pri krojenju statistike sliko napravilo "bolj všečno" - no, za živali se ni kaj dosti spremenilo, le na papirju "lepše izgleda", so kritični v slovenskih društvih. V letu 2015 je bilo tako evtanaziranih približno 140 psov in preko 700 mačk.

"Zdravih živali praviloma ne uspavamo, razen ko ni posvojitelja ali kadar kapacitete zavetišča ne dovoljujejo prekomerne namestitve," je pred časom pojasnjeval Dušan Hajdinjak, vodja zavetišča Meli center, kjer so pred šestimi leti evtanazirali 95 psov, predlani pa "le" 40. Na vrhu "lestvice" po številu letno opravljenih evtanazij je bilo vsaj pred časom tudi Zavetišče Zonzani. Tatjana Lenko, vodja zavetišča pravi, da gre pri očitkih o zaslužkarstvu za "natolcevanja", ki bolj kot lastnikom škodijo živalim, saj je zaradi slabega glasu o zavetišču manj posvojitev.

Marko Oman iz Zavetišča Ljubljana, kjer oskrbijo skoraj četrtino vseh zapuščenih živali v Sloveniji je že pred leti zdajšnji 30-dnevni rok označil za nemoralen in tudi ekonomsko nesmotrn: "V prvih 30 dneh vložiš v žival največ denarja in energije, potem jo pa evtanaziraš? Po naši statistiki ugotavljamo, da v prvih 30 dneh oddamo komajda tretjino živali, v 90 dneh pa oddamo do 90% živali." Zavetišče Ljubljana je sicer eno tistih, kjer evtanazij zdravih živali ne izvajajo.

PROTI ODPRAVI ROKA, KI DOVOLJUJE EVTANAZIJE CELO ENO DRUŠTVO!

Evtanaziji zdravih živali po 30 dneh bivanja v zavetiščih zaščitniki živali ugovarjajo, že vse odkar je bilo določilo sprejeto v okviru zakona o zaščiti živali. Prvi resnejši premiki za spremembo zakona so se odvili sredi leta 2010, predlog spremembe zakona, za katerega je dalo svoj podpis 31.000 posameznikov, je sicer obležal v predalu kmetijskega ministrstva. Sledilo je veliko spletnih peticij, konkretnih predlogov s strani društev za zaščito živali, svoje nestrinjanje z obstoječim določilom, ki dopušča evtanazije, pa je izrazil celo sam minister Dejan Židan. Še več, večkrat je poudaril, da bi moralo biti to področje urejeno na način, kjer se prepletata prostovoljstvo in profesionalna skrb za živali.

 



Odgovorna za to, da se v Sloveniji na tem področju ni nič spremenilo, sta država oz. zakonodajalec, predvsem pa pomanjkanje politične volje na vseh straneh, so prepričani v Društvu za zaščito živali Lajka. "Konkretno na to temo smo sedeli v parlamentu in razpravljali s poslanci na pobudo g. Židana, še ko ta ni bil minister. Ustavilo se je zaradi poslancev, ki sedijo na desnem krilu ter nekaterih društev, ki te pobude ne samo, da niso podprla, celo nasprotovala so," nam pove Jadranka Juras iz društva.

Čeprav se bi komu lahko zdelo nemogoče, je odpravi 30-dnevnega roka v javnem diskurzu s politiki nasprotovalo celo eno društvo za zaščito živali. "Ne razumem, zakaj bi bil kdorkoli pripravljen gledati žival, ki leta in leta životari v boksu, ker je nihče ne posvoji, osebje zanjo nima časa, prostovoljcev pa ni," je brati v kolumni "Res ni nič hujšega od smrti?" Alje Willenpart iz Društva za zaščito živali Ljubljana. Ugotavlja, da stroške bivanja živali v zavetišču po 30. dnevu krije zavetišče samo: "S katerim denarjem pa? Hja... Ljubezen do živali tu pač ne bo dovolj."

"S katerim denarjem pa", se torej sprašujejo v ljubljanskem društvu. Kolegi iz mnogih drugih društev jim odgovarjajo: "Z denarjem, ki ga zavetišča prejemajo za oskrbo posamezne živali za prvih 30 dni, bi zavetišča pse in muce lahko hranila kar 3 mesece ali celo več!" Po videnju članov Društva za zaščito živali Lajka, privatna zavetišča zelo dobro živijo na račun zakona, ki jim omogoča evtanazijo. "To počnejo brez trohice slabe vesti, zaračunavajo enormne vsote občinam, teh pa po večini sploh ne zanima kaj točno plačujejo ter komu in čemu je to namenjeno," so povedali.

"Zakaj se po vseh teh letih ni nič premaknilo? Zato, ker smo živalovarstveniki pri nas vsi skregani med sabo. Pri takih vprašanjih bi morali vsi skupaj pozabiti na različna gledanja in prepire iz preteklih let, združiti moči in javnost v boju za eno pravo spremembo. Nobena skupina sama ne bo naredila čisto nič," je odločna Andrea Bogataj Krivec iz Obalnega društva proti mučenju živali, ki si je kot članica Strokovnega sveta za zaščito živali že v preteklosti prizadevala za odpravo roka, po katerem določilo v zakonu sedaj zavetišču dovoljuje evtanazijo, a ta del kasneje ni šel niti v obravnavo.

"V tem trenutku je pomembno predvsem to, kaj lahko naredimo zdaj, da se bo zadeva čim prej obrnila v edino pravo smer: da teh "rokov" ne bo. Ne 30 dnevnih, niti kakršnihkoli drugih. Ti roki ne smejo obstajati. Seveda ob nujnem upoštevanju dejstva, da je poleg samega življenja bistveno, kakšna je kvaliteta tega življenja," pa pojasnjuje Petra Gjureč iz Društva za zaščito živali Pomurja.

OBČINE ZAVETIŠČEM PLAČUJEJO HOTELSKO DRAGO OSKRBO?

30 dni plačujejo torej občine zavetiščem za oskrbo posamezne živali, a društva za zaščito živali so odločna: za ta denar bi zavetišča pse in muce morala oskrbovati veliko dlje, vsaj tri mesece. V sosednji Italiji je denimo cena oskrbnega dne kar dvakrat, ponekod celo trikrat nižja, evtanazij v zavetiščih pa ne izvajajo, saj jim to prepoveduje zakon.

 



Poglejmo primer. Oskrbovalni dan za psa v Zavetišču Zonzani znaša dobrih 9 evrov na dan, v Meliju med 6 in 9 evrov, v Zavetišču Oskar Vitovlje od 8 do 11 evrov, v Obalnem zavetišču od 10 do 12 evrov, v Horjulu pa celo od 12 do 14.40 evra. Samo za primerjavo: po pisanju Dela znaša povprečni oskrbni dan za starostnika v domu za ostarele - 14 evrov. Ali so živali res deležne tako drage oskrbe, kot je zapisano na izstavljenih računih, ni znano, saj ni ustreznega nadzora.

V Civilni iniciativi za izboljšanje pravne zaščite živali so po pridobljenih podatkih od zavetišč in občin v letu 2012 ugotovili, da se za oskrbo zapuščenih živali porabi kar veliko davkoplačevalskega denarja; da dobrobit živali ni na prvem mestu, ampak da je za nosilce dejavnosti stalen in zagotovljen dohodek, predvsem pa, da živali po 30 dneh, ko ne prinašajo več dohodka, evtanazirajo; da je nadzor inšpekcijskih služb minimalen in da lahko imetniki zavetišča počno, kar hočejo, poroča Delo.

KOLIKO DENARJA PREJEMAJO ZAVETIŠČA?

Za lažjo predstavo. Zavetišče Horjul, ki sicer pokriva 13 relativno majhnih občin (npr: Sežana, Logatec, Borovnica...) je v letu 2016 iz naslova proračunskih sredstev prejelo kar 177.000,00 evrov (od tega dobrih 35.000 samo v decembru). V letu 2013 je Horjul prejel občutno manj sredstev - 105.000 evrov, a pokrival še dve dodatni občini. 

 

V letu 2016 je Meli Center prejel dobrih 120.000 evrov, Zonzani, ki denimo pokriva med drugim tudi tretje največje slovensko mesto (Celje) pa "le" 117.000 evrov. Za referenco smo si tokrat vzeli le 3 zavetišča, ki jih upravljajo zasebniki.

Dalje: Občina Kamnik je Zavetišču Horjul v letu 2016 nakazala 38.456 evrov proračunskih sredstev, precej večja Občina Celje (ki ima 20.000 prebivalcev več od Kamnika) je Zavetišču Zonzani v letu 2016 nakazala 32.738 evrov proračunskih sredstev. Od kod je imel Kamnik tako občutno višje število zapuščenih ali najdenih živali, za zdaj ostaja neznanka, morda pa gre razliko iskati v občutno višji ceni oskrbnega dne v horjulskem zavetišču.

Seveda ne gre pozabiti, da tudi zasebna zavetišča, poleg nakazil s strani občin, veliko dodatnega denarja zberejo s pomočjo donacij posameznikov, hrano in ostale pripomočke pa pogosto donirajo različna podjetja, kakor tudi veliki trgovci.

Za primerjavo: Pri naših zahodnih sosedih, kjer imajo denimo precej višji standard od Slovenije (višina povprečne plače, cene živil, tudi pasje hrane v trgovinah...) se cena za oskrbni dan giblje le od 5 do 6 evrov na psa v zavetišču (torej dvakrat, celo trikrat manj po psu). Po mnenju mnogih je torej cena oskrbnega dneva za psa v marsikaterem slovenskem zavetišču previsoka. Iz tega razloga je predlog podaljšanja roka iz 30 na (vsaj) 90 dni izhajal iz predpostavke, da občinam ne bi bilo potrebno plačevati prav nič več, ampak da mora zavetišče znižati ceno oskrbnih dni.

OBČINE SPLOH VEDO, KAJ PLAČUJEJO?

"Poglejte si malo cenike v zavetiščih. Cene so nerealne, pretirane in v zasledovanju profita. Sploh so zadnja leta zlata jama "prostoživeče" mačke. V našem društvu smo račune videli na lastne oči in moramo priznati, da so nesramno visoki. Skoraj dva tisočaka za leglo sedmih mačk, 341 evrov za eno mačko, oboje za 30 dni. Seveda na občini ponorijo in potem nočejo plačevati za druge živali," pojasnjuje Jadranka Juras. Rešitev vidi v tem, da zavetiška dejavnost postane socialno podjetništvo in ne profitna dejavnost. "Kjer se zasleduje profit, je bolj malo humanosti in sočutja. Sicer pa Zavetišče Ljubljana ne ubija, tako, da imamo tudi doma model dobre prakse," še pravi.

"Še ko je naše društvo upravljalo z zavetiščem v Svetem Antonu, sem bila jasna. Občine se žal ne ubadajo s tem, da bi za neko storitev lahko plačali manj denarja, važno jim je, da imajo ta problem nekako rešen. Pri tem pa nekako nimajo izbire, saj imajo v neposredni bližini zgolj eno zavetišče, ki lahko postavlja cene, kot si samo zaželi. Okoli 6 evrov bi moral znašati oskrbni dan za enega psa. Če gre v Italiji, če gre povsod za tako, ali celo nižjo ceno, Slovenci ne bi smeli biti nobena izjema. Sicer pa roko na srce, dokler bodo nekateri upravljali zavetišča zaradi posla in lastnega profita, ne bo nič bolje," je kritična Bogatajeva iz Obalnega društva proti mučenju živali.

 



O domnevno nerealnih cenah (glede na dejanske stroške), ki jih plačujejo zavetiščem, smo povprašali tudi slovenske občine.

V Kranju samih cen niso želeli komentirati, kot češ, o cenah oskrbnih dni soodločajo na svetih zavetišč za zapuščene živali. Tudi v Občini Izola konkretnega odgovora niso podali. V zelo skopem odgovoru se bere le, da se cena, ki jo plačujejo, glede na ostala zavetišča, bistveno ne razlikuje. V Novem mestu so se s pristojnim zavetiščem dogovorili za realne cene oskrbe, nam sporočajo, a priznavajo, da bi bile te vedno lahko tudi nekoliko nižje. Po dostopnih informacijah, ki jih imajo v Celju, so cene v zavetišču Zonzani v primerjavi s ceniki z ostalimi zavetišči primerne. A kljub temu predlagajo vzpostavitev registra cen vseh delujočih zavetišč oz. priporočenega cenika na ravni države, ki bi ga morala zavetišča zagotavljati v skladu s predpisi, pravijo na celjski občini.

"Prav gotovo so finančne obremenitve občinskih proračunov za plačevanje stroškov zavetišč za zapuščene živali bistveno previsoke," pa nam pove Zdenka Kompara, višja svetovalka za gospodarski razvoj Mestne občine Nova Gorica. Po njenih besedah z vidika humanosti usmrtitve živali po 30 dneh res niso humane, "vendar je potrebno nekje potegniti črto in upoštevati tudi finančni vidik."

NA MEJI ABSURDNEGA - IZ HORJULA GRE ŽIVAL V TREBNJE?

Na meji absurdnega je tudi primer Občine Horjul. Pa gremo konkretno: v Horjulu najdem psa, želim ga odpeljati v zavetišče in seveda pomislim na... Zavetišče Horjul. Napak. Občina Horjul namreč sodeluje z Zavetiščem Meli Trebnje. Da, slabih 70 kilometrov stran. Kako je to mogoče?

Iz Občine Horjul so nam sporočili, da zakonodaja odobrava sodelovanja z zavetiščem preko izdaje naročilnic, vsakič, ko se najde neka žival. Tako prakso so imeli do nedavnega z domačim zavetiščem in izkazala se je za racionalno in učinkovito, kar je potrdila tudi veterinarska inšpekcija, ki jo je na občino napotilo - samo Zavetišče Horjul, pojasnjuje župan. "Je pa res, da ta postopek zavetiščem ne prinaša dodatnega denarja, saj v tem primeru občina ne plačuje pavšalnih mesečnih zneskov, k čemur težijo nekatera zavetišča," dodaja župan Janko Prebil

Občina Horjul je z Zavetiščem Horjul zaradi neodzivanja na prošnje prekinila sodelovanje in kasneje preko dogovorov z drugimi zavetišči uspela celo prepoloviti znesek oskrbe muc, pravi župan. Ker je Zavetišče Horjul vztrajalo pri mesečnem pavšalu, so v občini sklenili sodelovanje z Zavetiščem Meli, kjer so nad odnosom in pripravljenostjo na sodelovanje tega zavetišča zelo pozitivno presenečeni.

Župan je sicer izrazil veliko razočaranje tudi nad sicerjšnjim odnosom Zavetišča Horjul: "Poleg tega, da nas prijavljajo veterinarski inšpekciji, občanom predstavljajo popolnoma izkrivljene informacije o sprejemu živali. Razlagajo jim, da občina ne želi plačati oskrbe, prav za isti primer pa so iz naše strani dobili kar tri pisne prošnje za sprejem te živali, na katero niso hoteli odreagirati brez sklenjene pogodbe s plačilom pavšala."

Za pojasnila smo se obrnili tudi na horjulsko zavetišče in prejeli precej buren odziv: "Ne vem, kolikokrat bo potrebno še ponoviti. Z občino Horjul nikakor ne želimo sodelovati pod nobenimi pogoji, razlogi za to pa niso ne vaša ne od kogarkoli drugega stvar. Preprosto ne želimo nikakor sodelovati z občino Horjul in ne želimo skleniti pogodbe niti ne želimo nikakršne naročilnice," pišejo v odzivu in zavrnejo vse trditve župana, da so kateri od živali zavrnili pomoč. Ob tem nam predlagajo: "Prosim, poiščite občini Horjul in zapuščenim živalim iz te občine čim prej zavetišče, v katerem bodo imele možnost spodobne oskrbe, ker vidim, da vas to res zelo skrbi. Ko vam bo uspelo, prosim sporočite še nam, katero zavetišče je to, da bomo lahko preusmerili najditelje v le-tega," se glasi odgovor Maje Kovač iz Zavetišča Horjul, ki nam ni želela odgovoriti niti na vprašanje, kakšna je njena funkcija v zavetišču.

SLOVENIJA VS. ITALIJA VS. NEMČIJA

Slovenska zakonodaja torej dopušča možnost, da se zavetišče samo odloči, kakšna bo usoda živali po 30. dnevu bivanja v zavetišču. Mesec dni namreč za oskrbo živali v zavetišču finančno pokrije občina, ki ima z določenim zavetiščem sklenjeno pogodbo ali za oskrbo živali izda naročilnico. Kaj pa potem? Zavetišče lahko zdravega psa ali muco evtanazira, v kolikor presodi, da zanjo ne more ali ne želi več skrbeti. V Italiji so evtanazije prepovedane. Z zavetišči sicer upravljajo zasebniki, ki s strani občin za vsakega psa prejemajo rento (vključuje tudi vse veterinarske storitve), vse dokler pes ne odide v nov dom. Tudi Nemčija ima zakonsko prepoved izvajanja evtanazij v zavetiščih. Berlinsko zavetišče za živali, ki je največje v Evropi, vodi veterinar, upravlja ga društvo za zaščito živali, ima 150 zaposlenih in letno oskrbi do 15 tisoč pomoči potrebnih živali. Več kot 90 % denarja si morajo priskrbeti sami.

BI V OBČINAH PODPRLI PREPOVED EVTANAZIJ?

Občine, ki so plačnik stroškov za zapuščene živali, bi gotovo morale več narediti tudi na preventivi, da torej do zapustitve živali sploh ne bi prišlo. Redke so izjeme, ko občine delno subvencioniranjo cene sterilizacij in kastracij lastniških živali, nekatere občine pa sterilizacijam prostoživečih muc namenjajo odločno premalo denarja. In prihaja do začaranega kroga. Imajo pa občine tudi redarske službe z vedno večjimi pooblastili, ki bi lahko (nenapovedano seveda) po podeželju izvajale kontrolo v zvezi s čipiranjem psov - to področje je kljub temu, da je čipiranje psov obvezno že 14 let, še vedno neurejeno, pravzaprav nepojemljivo in še en dokaz o tem, kako je lahko sicer dober zakon, zaradi slabega nadzora nad njegovim izvajanjem, le mrtva črka na papirju. V letu 2017 ne bi smelo v slovenskih zavetiščih biti nobenega nečipiranega psa več.

Primer dobre prakse sodelovanja med društvi in občinami pa prihaja iz Pomurja, kjer prav v teh dneh v vseh občinah poteka akcija znižanja cen posegov sterilizacije in kastracije lastniških živali. V tamkajšnjem društvu sicer pravijo, da so v občinah ugotovili, da se splača vlagati v preventivo veliko bolj kot v kurativo. "Zadnjih nekaj let se je kar nekaj naših občin aktiviralo in tudi same pomagajo pri preventivnih dejavnostih – torej da s skupnimi močmi zmanjšamo število zapuščenih živali. V Pomurju število sprejetih psov na splošno močno upada, kar je krasen podatek in tudi pokazatelj našega res aktivnega dela na vseh področjih: ozaveščanje, sodelovanje z občinami, delo na terenu, sterilizacije in kastracije," nam povejo v pomurskem društvu.

 



Bi občine podprle spremembo zakona, ki bi tudi v Sloveniji prepovedal evtanazije in pod kakšnimi pogoji, nas je zanimalo.
 
Občine so, generalno gledano, že tako ali tako od nekdaj nejevoljne, ker je država prevalila skrb za zapuščene živali in stroške zanje na lokalne skupnosti. Pričakovati, da bodo "kar tako" soglašale s podaljšanjem roka, ki dopušča evtanazijo, je v tej luči seveda iluzorno. In tudi v tem primeru smo prišli do začaranega kroga.

Iz Mestne občine Kranj so nam sporočili, da v zavetišču, s katerim imajo pogodbo, od leta 2011 noben zdrav pes ni bil evtanaziran zaradi preteka 30-dnevnega roka v zavetišču. "Tako sprememba zakonodaje ne bo vplivala na naše ravnanje na tem področju," pojasnjujejo.

V Novem mestu o morebitnih spremembah zakona ne želijo ugibati, a v primeru, da bi do tega prišlo, pričakujejo, da bi zakonodajalec v celoti prevzel tudi stroške, ki bi s tem nastali za občine. Podobno razmišljajo tudi v Celju, kjer bi morebitno spremembo zakonodaje podprli, a v primeru, da bi bili na strani zakonodaje spremenjeni postopki in finančne obveznosti. Po njihovem mnenju bi bilo potrebno spremeniti obstoječi način financiranja zavetišč, na način, da bi država uvedla posebno takso za lastnike psov. "Ta bi bila namenjena za financiranje oskrbe hišnih živali po 30 dnevnem bivanju v zavetišču," sporočajo iz Oddelka za okolje in prostor ter komunalo pri Mestni občini Celje.

V Mestni občini Nova Gorica so nam povedali, da imajo že na podlagi sedanje zakonodaje z zapuščenimi živalmi visoke stroške. Prepoved evtanazije bi podprli pod pogojem, da se po 30. dnevu oskrba plača iz drugih virov in ne občinskih. Rešitev vseh teh problemov vidijo v poenotenosti zavetišč in njihovi smiselni razporeditvi po državi, kar bi morala tudi s finančnega vidika prevzeti država ob sodelovanju društev s tega področja in prostovoljcev, ki bi lahko prevzeli del obveznosti v zavetiščih, so nam povedali.

Zelo kritična do te teme je Bogatajeva iz Obalnega društva: "Ali se občine strinjajo ali ne, ni pomembno. Če država sprejme zakon, morajo občine ta zakon spoštovani, tako, kot vsakega drugega. Za kateri zakon pa država vpraša občine, če se z njim strinjajo? Nima smisla tukaj problematizirat. Vsi nas prehitevajo po levi in po desni, mi pa se še vedno ukvarjamo z zadevami, ki bi morale biti urejene že davno!"

KAKO NA VSE TO GLEDAJO V SLOVENSKIH ZAVETIŠČIH?

"Zakon o prepovedi evtanazij zdravih živali bom brezpogojno podprla v celoti," pravi Tatjana Lenko iz Zavetišča Zonzani in dodaja, da je na morebitno spremembo zakonodaje posredno vezana tudi zagotovitev vsaj minimalnega denarnega nadomestila za oskrbo teh živali tudi po 30. dnevu bivanja v zavetišču. Lenkova sicer dodaja, da v letu 2016 v Zavetišču Zonzani niso evtanazirali nobene zdrave živali.

Nobene zdrave živali lani niso evtanazirali niti v Zavetišču Meli Trebnje, nam pove vodja zavetišča Dušan Hajdinjak. "Nov zakon, ki bi odpravil evtanazijo bi takoj podprl, pogojev bi bilo pa kar nekaj in ne tako, kot so to sprejeli v bivših državah Jugoslavije, nekaj na hitro in na pritiske "laične javnosti". Najprej je potrebno pričeti izvajati učinkovit nadzor pri obstoječi zakonodaji, ki je po mojem mnenju napisana daleč najboljše v vseh državah članicah EU. Dokler tega ne bo, je po mojem mnenju brezpredmetno zakon spreminjati, saj če bi se sedaj vršil nadzor kot predvideva zakonodaja, bi bila zavetišča prazna, tako, da tudi evtanazij ne bi bilo," pravi Hajdinjak. Prepričan je, da sicer evtanazije sploh niso težava pri delovanju zavetišč, ampak marsikaj drugega.

V Zavetišču Horjul so bili v odgovorih kratki in odrezavi. Kljub temu, da napoved hrvaškega ministra odmeva v večini medijev in na socialnih omrežjih, v Horjulu napovedi ne poznajo in je zato nimajo namena komentirati. Na vprašanje, zakaj je po njihovem mnenju v Sloveniji še vedno v veljavi zakon, ki dopušča evtanazije zdravih živali pa "verjetno pristojni še niso organizirali vsega potrebnega za drugačno rešitev," pišejo v odzivu.

Iz Zavetišča Oskar Vitovlje na temo evtanazije zdravih živali v zavetišču odgovorijo: "Podajat komentar na delovanje zavetišč in zakonodaje ter kaj se dogaja v drugih državah, je popolnoma neprimerljivo s Slovenijo." Vodja zavetišča Hari Arčon nas pozove, naj mu definiramo, kaj sploh pomeni 'zdrava žival'. Hkrati pa zatrdil, da v njegovem zavetišču lani niso evtanazirali niti ene zdrave živali.

VČASIH NEKAJ STO EVTANAZIJ LETNO, DANES NOBENE?

Sogovorniki iz zavetišč, kjer so še pred kratkim (po uradno dostopnih podatkih) uspavali veliko število živali za naš portal zatrdijo, da v njihovih zavetiščih ne uspavajo niti ene zdrave živali. A tem "prijaznim" statistikam, ki so jim priča predvsem v zadnjih nekaj letih, mnoga društva ne verjamejo. Že dlje časa namreč namigujejo, da bi naj zavetišča statistike spretno prilagajala na način, da bodo "všečne" množicam oziroma zainteresirani javnosti. Kako bi jim naj to uspelo?

30 dni, dokler je oskrba živali plačana iz davkoplačevalskega denarja, so zavetišča dolžna javno razkriti vse podatke. Po 30. dnevu žival postane last in breme zavetišča in od takrat naprej niso več zanjo zavezani dajati nobenih informacij, saj ne gre več za porabo javnega denarja, se sliši v živalovarstvenih krogih. Ali to "luknjo" tudi v resnici kdo izkorišča, ni znano. "Vemo za primere, ko uradni dokumenti zavetišča ne izkazujejo evtanazij pred 30. dnem ali evtanazij zdravih živali, pa vendar se to dogaja brez uradnih evidenc. In nobenega mehanizma ni, niti inšpekcije, ki bi zavetiščem preprečeval, da mačke ne usmrtijo recimo dan po njenem prihodu v zavetišče, še 29 dni pa občini zanjo zaračunavajo. Tega namreč nihče sistematično ne preverja, niti nihče ne preverja, ali je bila usmrčena žival zdrava ali bolna," pravi Jerneja Faletič iz Društva za zaščito živali Kranj.

ZA ZAKLJUČEK... SPET O EVTANAZIJAH

Vprašanje, ki se nam zdi povsem na mestu ob zaključku tega članka: v čem je smisel, da se za oskrbo zapuščenih živali letno pri nas porabi poldrugi milijon davkoplačevalskih sredstev samo zato, da lahko rečemo, da je za te živali dobro poskrbljeno, nato pa jih po 30 dneh domnevno precej umre, ker privatnikom ne prinašajo več zaslužka?

Kdaj bo Slovenija vendarle stopila vsaj en korak naprej in se bo na področju zakonodaje o zaščiti živali lahko primerjala, s pregovorno manj razvitimi Bosno in Hercegovino, Srbijo, Hrvaško... da ne omenjamo vseh drugih držav v naši neposredni bližini? Bo Slovenija res edina država, ki bo sploh še dopuščala evtanazije zdravih živali v zavetiščih? (NG, MČ)

 

Foto: Shutterstock

Vir finančnih podatkov: Erar

LETA 2016 JE REGISTRIRANIH 15 ZAVETIŠČ!

  • V letu 2016 v Sloveniji deluje 15 zavetišč za zavržene in brezdomne živali. Ta vsako leto v svojo oskrbo sprejme na tisoče psov in muc ter drugih živali. Mnoge so po 30. dnevih bivanja v zavetišču evtanazirane. Če razmišljate o novem družinskem članu, obiščite katerega od zavetišč! Seznam in vse ažurne podatke najdete na našem portalu.

Zadnji oglasi

Izgubljeni: V okolici Sevnice pogrešajo Kalo
V okolici Sevnice (nekje pod Lisco, Razbor, Ledina, Orešje, Okroglice, Zabukovje, tudi širše) je že teden dni...
Izgubljeni: V okolici Kamnika pogrešajo srnastega pinča
Stinky je še vedno pogrešan. Izgubil se je v Košišah, zato njegovi lastniki, ki kužka že 10 dni iščejo, lepo...
Oddajo se: Kako je mogoče, da tako dolgo išče nov dom?
Kako je mogoče, da tako dolgo išče nov dom najbolj simpatična psička? Ob njej so sprehodi največje veselje, povodec sproščen,...
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

O piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

Sejni piškotki

To so piškotki, ki so potrebni za delovanje spletnega mesta.
'ngnSession' - glavni piškotek, ki vzdržuje sejo in se izbriše s potekom seje. Seja privzeto poteče po 2 urah
'OAID' - piškotek potreben za namene oglaševanja, ne shranjujemo nikakoršnih podatkov. Potreben je za preprečevanje podvojenih klikov ter dvojnega prikazovanja. Poteče po 1letu.
'ngnCookies' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede piškotkov
'ngnFacebook' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Facebook piškotkov
'ngnTwitter' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Twitter piškotkov
'ngnGoogle' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Google piškotkov


Več o piškotkih


 Dovoljeno

Facebook piškotki

Piškotki za Facebook vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Všeč mi je' in možnost komentiranja izdelkov in novic. Piškotek za to storitev nastavi facebook.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Twitter piškotki

Piškotki za Twitter vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Tweet' in možnost prikazovanja povezanih tweetov. Piškotek za to storitev nastavi twitter.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Google piškotki

Vtičniki za Google+ platformo, ki vključuje +1 gumb. Piškotek za to storitev poteče po 6 mesecih.


 Dovoljeno