Kako si olajšati mrzle in snežne dni?

Nekateri skrbniki zaradi mraza in kratkega dneva sprehode skrajšajo na minimum. Ampak strah pred mrazom je po navadi neutemeljen. Večina psov ima kožuh, ki mu mraz ne pride do živega. Pozimi imajo namreč psi daljšo in gostejšo krovno dlako in veliko gostejšo podlanko. Podlanka je skodrana in med kodri se zbere veliko zraka, ki je v hladnih dneh izvrstna izolacija pred zunanjim mrazom. Krovna dlaka pa zadržuje vlago na površini kožuha.

 



Psi in plaščki

Psi imajo zelo različno oblikovano zimsko dlako, tako po pasmah kot individualno. Kratkodlaki psi nimajo kdove kako bujnega kožuha in ne morejo dlje časa stati na prostem, ko se temperatura spusti pod ničlo. Če prosto tekajo oziroma se intenzivno gibljejo, pa tudi kratkodlakim psom mraz ne bo prišel do živega. Če pa ima skrbnica takšnega štirinožca na povodcu in dlje časa klepeta s prijateljico, bo psiček s kratko dlako seveda zmrzoval. Zato takole: če imate veliko prijateljic in znank za pomenkovanje, je nujno, da si za svojega štirinožnega spremljevalca omislite plašček. Seveda pa oblačilo priporočamo tudi za vse starejše pse in za tiste, ki imajo težave s hrbtenico. Odločitev za plašček je vsekakor osebna, nikakor pa to ne sme biti modni dodatek. Pomembno je, da je plašček udoben, da psa med gibanjem ne ovira in da ga greje tudi po trebuhu, kjer je po navadi najmanj dlake. Ko pes prosto teka, je povsem na mestu, da mu plašček snamemo. Pomembno: ko po sprehodu »razgretega« psa damo v hladen avtomobil, je zelo koristno, da ga zavijemo v odejo – seveda, če mu je to všeč.

 

Ali lahko vplivamo na dlako?

Na kakovost dlake žal ne moremo kdove kako vplivati, saj je ta dedno določena. Nekateri psi se pozimi ne počutijo prijetno v preveč ogrevanem stanovanju. Zato takšnim z dolgo in gosto dlako ležišče pripravimo v predsobi oziroma v kakšnem manj ogretem delu stanovanja. Med menjavanjem dlake pa lahko tudi sami pomagamo pri rasti nove dlake. Med drugim s prehrano. Še zlasti dolgodlaki psi namreč v tem obdobju potrebujejo približno 20 odstotkov več beljakovin kot sicer. Dobivati morajo predvsem zelo kakovostne beljakovine, ki vsebujejo aminokisline, obogatene z žveplom (metionin in cistein). S temi beljakovinami so bogati losos, perutnina, kakovostna govedina, soja in orehi. Sicer pa mora pes vse leto dobivati kakovostno in uravnoteženo prehrano, v tem primeru pozimi ne potrebuje nobenih dodatkov. Najboljša zaščita pred negativnimi vplivi mraza in vlage tako za nas kot za psa pa je redno gibanje po svežem zraku (z določenimi pomisleki v dneh, ko je v zraku veliko škodljivih delcev). Po sprehodu moramo psu zagotoviti suh in primerno topel prostor za počitek. Bolj občutljivi za mraz so manjši psički, kar moramo v hladnih dneh upoštevati.

Nekateri skrbniki menijo, da njihov pes pozimi potrebuje dodatek vitamina C. To ni potrebno, saj ga telo samo proizvaja dovolj, poleg tega ni nobenih dokazov za to, da bi z dodajanjem tega vitamina izboljšali obrambne sposobnosti svojega psa. Nasploh pa so psi veliko bolj odporni proti mrazu kot ljudje, prehladne bolezni so pri njih zelo redke.

Prehrana pozimi

Pes, ki večino dneva preživi skupaj z nami v hiši, se pravi na toplem, pozimi nima povečanih energijskih potreb. To bi se zgodilo le v primeru, če bi bil pri zelo nizki temperaturi dlje časa na prostem. Sicer pa bi s povečano količino hrane oziroma z energijsko bogatejšimi obroki povzročili čezmerno povečanje telesne teže. Pes, ki živi na prostem, pa pozimi potrebuje približno 25 odstotkov več kalorij kot v toplejših mesecih. To moramo vsekakor upoštevati pri psih, ki živijo v pesjaku. Nekateri psi zelo radi jedo sneg. Manjše količine sicer po navadi ne povzročajo težav. Zato ni nobene panike, če naš štirinožec med sprehodom kdaj hlastne v sneg in ga malce zaužije. Nikakor pa ne smemo pustiti, da bi pes zaužil večje količine snega. V tem primeru bi namreč lahko prišlo do prevelike ohladitve želodca, posledici sta bruhanje in driska oziroma vnetje prebavil. Upoštevati moramo tudi onesnaženost snega, še zlasti v okolju, kjer uporabljajo sol proti zamrzovanju in seveda škodljive delce, ki iz zraka padajo na sneg in ga onesnažujejo. Previdni bodimo tudi pri metanju snežnih kep. Psi radi tekajo za njimi in jih prinašajo, nekateri pa medtem zaužijejo tudi nekaj snega.

Zaščita tačk

Če je le mogoče, se izogibajmo gibanju po posoljenih površinah. Blazinice lahko pozimi zaščitimo z vazelinom ali pa v trgovini za živali kupimo kremo za zaščito. Z mazanjem preprečimo izsušenost in poskrbimo, da blazinice ne bodo razpokane.

Pozor: nekatere kreme za zaščito blazinic vsebujejo snovi, ki jih pes ne sme zaužiti, in pri takšnih moramo preprečiti lizanje. V vsakem primeru pa je še najbolje, da po vsakem sprehodu po posoljenih površinah psu tačke speremo z mlačno vodo. Z izpiranjem odstranimo tudi morebitne snežne kepice, ki se lahko naberejo med blazinicami oziroma med prsti.

 

Foto: Pixabay

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.