Klopa je potrebno odstraniti čim prej po tem, ko se zarije v kožo!



Svetli del dneva postaja daljši, temperature zraka so vse višje, prebudile so se rastline: pomlad je tukaj. Sprehodi s psi so vse daljši, po dolgi in vlažni zimi spet uživamo na svežem zraku.

Bolj prijetno pa ni le za nas in naše štirinožne prijatelje, pomladi in toplih dni se zavedo tudi zunanji zajedavci, med drugimi seveda zloglasni klopi. Ocenjujejo, da je po vsem svetu kar 800 vrst klopov. V Sloveniji se pojavljajo tri vrste, najbolj razširjen pa je gozdni klop (Ixodes ricinus). Tako za ljudi kot za pse so ti kožni zajedavci zelo nevarni, saj prenašajo celo vrsto bolezni. Znanstveniki menijo, da klopi živijo na Zemlji že približno 50 milijonov let, o njih pa je med ljudmi veliko zmot – marsikaj, kar je pred leti veljalo za pravilno, danes ocenjujemo za napačno. Nekoč je veljalo, da so klopi aktivni predvsem spomladi in jeseni. Očitno pa so se zelo dobro prilagodili podnebnim razmeram v naših krajih in so, ne glede na letni čas, aktivni že pri temperaturi, višji od 4 stopinje Celzija.

Zato so klopi ponekod v Sloveniji aktivni skoraj vse leto. Že dolgo vemo, da klopi niso zgolj neprijetni krvosesi, ampak pri psih povzročajo vrsto bolezni. Najpogostejše so anaplazmoza, babezioza, borelioza, erlihioza in meningoencefalitis (pri psih razmeroma redka bolezen).

Kdor se zaveda, koliko škode in zdravstvenih težav lahko povzročijo klopi, razume, kako pomembno je, da preprečimo njihov napad. Ko so na inštitutu za parazitologijo dunajske veterinarske fakultete pregledovali kri pri psih, so ugotovili, da je imelo približno 50 odstotkov pregledanih štirinožcev vsaj enkrat v življenju okužbo zaradi klopa. Se pravi, da bi morali biti skrbniki pri zaščiti svojih štirinožnih prijateljev bolj pazljivi. Večinoma pa svojega psa zaščitimo šele, ko na njem že najdemo klopa.

Mnogi skrbniki pa zaščitnih pripravkov ne uporabljajo dovolj redno. Kaj torej lahko storimo za zanesljivo zaščito svojega psa?

Žal ga ne moremo cepiti proti boleznim, ki jih prenašajo klopi, lahko ga le zaščitimo z različnimi pripravki, ki jih je na voljo kar nekaj. Precej razširjena je uporaba tako imenovanih pripravkov »spot-on« v obliki tekočine, ki jo nanašamo neposredno na kožo. Oljna raztopina se razleze pod kožo po vsem telesu in pritrjenega klopa po določenem času ubije. Obstajajo tudi posebne ovratnice, ki klope odganjajo, na voljo so pripravki, ki jih pes zaužije, itd. Mnogi skrbniki so prepričani, da pred klopi ni povsem zanesljive zaščite.

Še najbolje je, če odločitev o tem, kateri pripravek je za našega psa najboljši, prepustimo veterinarju. Zelo pomembno pa je, da pripravek uporabljamo redno, v skladu z navodili. Ne glede na to je prav, da po vsakem sprehodu v okolju, kjer so lahko klopi, psa pregledamo in odstranimo zajedavce, še preden se prisesajo v kožo.

Čeprav je pes zaščiten, je povsem na mestu, da ga pred sprehodom po gozdu popršimo s pripravkom, ki odganja klope, in s tem razpršilom zaščitimo tudi sebe. Če na psu kljub skrbni zaščiti še vedno najdemo v kožo zaritega klopa, ga moramo čim prej odstraniti.

Na Nizozemskem so opravili posebno študijo, v kateri so se znanstveno ukvarjali z različnimi metodami odstranjevanja klopov. Pri poskusu so na različne načine odstranili 300 klopov, potem ko so se prisesali na laboratorijske živali. Najprej so za odstranjevanje uporabili tako imenovane domače prijeme. Rezultat je bil v vseh primerih enak: metode, kot so »zalivanje« klopa z lakom za nohte, z bencinom ali z gorilnim alkoholom, so bile povsem brez učinka. Tudi po pol ure je bil klop še vedno trdno zarit v koži. Pri drugi skupini so uporabili tako imenovane mehanske metode: klopa so skušali izdreti s pinceto ali pa s posebnimi kleščicami. Pri tej metodi je bila uspešnost 44-odstotna. V večini primerov pa so v koži ostali okuženi deli klopa. Pri vrtenju klopa s posebnimi prijemalkami za odstranjevanje klopov, ki so na voljo v trgovinah za živali, je bila uspešnost večja. Pri odstranjevanju so lahko uporabili manjši pritisk na klopa, uspešnost odstranjevanja pa je bila 80-odstotna.

Študija je pokazala, da je treba klopa odstraniti čim prej po tem, ko se zarije v kožo. Odstranjevati ga moramo tako, da čim manj stiskamo njegovo telo, moramo pa ga zavrteti, pri čemer stran, v katero ga zavrtimo, ni pomembna.

Če klopa odstranimo kmalu po ugrizu, bomo zelo zmanjšali možnost za okužbo z borelijo. Po doslej znanih podatkih začne okuženi klop borelijo izločati približno 24 ur po tem, ko se je zaril v kožo. Virus, ki povzroča meningoencefalitis, pa se v kri izloči takoj po ugrizu. Nasploh pa moramo vedeti, da so klopi zelo odporni proti zunanjim vplivom.

Brez težav preživijo pranje pri 40 stopinjah Celzija, vključno s centrifugiranjem. Še zlasti odporne so nimfe in odrasle samice in prav te so za prenašanje bolezni najnevarnejše. Ugotovili pa so, da klope ubija pranje v pralnem stroju pri 60 stopinjah Celzija. Klopi zelo dobro prenašajo tudi nizke temperature. Pri minus 12 stopinjah Celzija večina klopov preživi 24 ur. Tudi izplakovanje klopa v straniščni školjki ni učinkovito. S testi so namreč dokazali, da lahko klop v akvariju brez škode preživi tri tedne. Klopa najučinkoviteje uničimo tako, da ga zažgemo, utopimo v 70-odstotnem alkoholu ali pa ga vržemo v vrelo vodo.


Foto: Depositphotos
Avtor: Rok Šolar

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.