05.08.2019

KOLUMNA DRUŠTVA ANIMA

 

Piše: Nevenka Lukić Rojšek- Društvo za dobrobit živali AniMa

 

V 21. stoletju sta v Sloveniji prosto živeči medved in volk dokaz spoštljivega odnosa človeka do narave in njegove naklonjenosti ohranitvi vseh oblik življenja. Medved in volk nista le naša naravna dediščina, sta tudi kulturna vrednota, na katero bi morali biti ponosni.

Medved in volk sta namreč iz večjega dela Evrope iztrebljena. Ob povečevanju človeške populacije je zaradi krčenja gozdov, intenzivne kmetijske rabe prostora ter intenzivnega lova prihajalo do izgub primernih habitatov. V Sloveniji naj bi živelo 975 medvedov in 75 volkov. Bolj kot število živali, je pomembno kako smo pripravljeni na življenje z medvedi in volkovi; koliko življenjskega prostora smo jim pripravljeni odstopiti tako, da tam ne bi gradili hiš, širili kmetij in pašnikov, prometnih poti in industrijskih območij; koliko denarja smo pripravljeni odšteti za blaženje posledic vdiranja v njihov prostor.

V Sloveniji sta medved in volk pogost lovski plen, čeprav ga varuje kup zakonov in dokumentov. Uradni status medveda in volka v Sloveniji bi lahko bil zgled drugim državam in bi lahko prispeval k mednarodnemu ugledu države, saj je povsem v skladu s sodobnimi spoznanji, strokovnimi in varstvenimi načeli ter evropsko zakonodajo. A je slovenski parlament, pod pritiski živinorejcev, po hitrem postopku sprejel interventni zakon, po katerem bodo lovci odstrelili 200 medvedov in 11 volkov. Lovci izvajajo v Sloveniji enega najhujših odstrelov v svetovnem merilu, saj je iz narave z odstrelom vsakič izločenih več kot 20 % celotne populacije medveda in več kot 15 % celotne populacije volka.

Območje rjavega medveda se razprostira prek osrednjega in južnega dela Slovenije, gorskih območij Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Kosova in Makedonije. Področje je povezano z medvedjimi habitati v Albaniji in v Grčiji. Naši volkovi pa so del populacije, ki sega vse do Bolgarije. Populacija medvedov je v Sloveniji začela naraščati v 90. letih prejšnjega stoletja, k nam so se selili pred vojnami na Zahodnem Balkanu. Populacija volkov pa si je opomogla šele v zadnjih desetletjih.

Medvedje in volkovi se obnašajo izključno po bioloških zakonitostih. Ne poznajo državnih meja, prehajajo jih neopazno, brez zapletov. Danes pa se na meji s sosednjo Hrvaško razteza bodeča žica. Človek s svojimi dejavnostmi povzroča različne oblike smrtnosti volkov in medvedov (legalni odstrel, ilegalni odstrel, lov s pastmi, zastrupljanje in izgube na prometnicah), zlasti tam, kjer prihaja do konflikta interesov med navzočnostjo medveda in volka ter človekovimi ekonomskimi interesi. Takšne oblike smrtnosti lahko zelo hitro privedejo do lokalnega izumrtja ogroženih vrst.

Najbolj so medvedom in volkovom nenaklonjeni kmetje, predvsem živinorejci. Rejne živali na pašnikih, brez zaščite, predstavljajo preveliko skušnjavo za volka in medveda. Zato država rejcem ponuja znatno sofinanciranje dolgoročno bolj učinkovitih ukrepov zaščite rejnih živali (električne ograje, pastirje in ovčarske pse, itd.), a se slednjih poslužuje zanemarljivo število rejcev. Z namenom podpore sobivanju z medvedi in volkovi je bilo v Sloveniji za projekta LIFE in SLOWOLF namenjenih 721.000 evrov evropskih sredstev, za projekt LIFE DINALP BEAR pa 4.149.000 evrov.


Ljudje, ki živijo na območjih, kjer se hranijo medvedi in plenijo volkovi, pogosto gojijo določen strah pred velikimi zvermi. Preprosti napotki, ki bi lahko skoraj popolnoma odstranili nevarnost, jih ne dosežejo. Domači mediji v želji po senzaciji samo še prilivajo olje na ogenj v propagandi proti medvedom in volkovom. Na vzorcu 195 člankov je bila izvedena analiza tiskanih medijev, ki je pokazala, da so dnevni časopisi najbolj negativno nastrojeni do dogodkov z medvedi, v večini primerov imajo značaj konfliktnih dogodkov. Enako lahko trdimo za dogodke z volkovi.

Sočasno z rastjo zahtev za odstrel volkov, raste število glav živine na ruralnem področju. Pri oblikovanju novih ukrepov v podporo živinoreji bo Slovenija tudi po letu 2020 sledila strateškim usmeritvam slovenskega kmetijstva po večji samooskrbi. Za namene spodbujanja poljedelstva bomo usmerjali živinorejo na območja izven ravninskih delov. Živinoreje ne bomo omejili, prav nasprotno – širili jo bomo na območja, kjer prebivajo divje zveri. Trenutno najbolj pogosta ukrepa, odstrel in krmišča, prispevata k večanju problema. Ko lovci odstrelijo dominantnega samca ali samico, se trop volkov razdrobi, težje lovi divje živali in tako bolj pogosto napada živino. Krmišča, ki naj bi odvrnila medvede od naseljenih območij pa so eden od razlogov za porast teh zaščitenih zveri.

V Sloveniji je bila v okviru projekta Life DinAlp Bear opravljena raziskava števila medvedov in povzročanja škod na rejnih živalih, ki je potrdila, da večje število medvedov ne vpliva na večanje števila škod. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je izvedla raziskavo, ki je pokazala, da tudi odstrel volkov ne vpliva na obseg škode. Ugotovljeni učinek odvzema volkov iz narave je bil prav nasproten od pričakovanega – število škodnih primerov se je po odvzemu še povečalo.



Lov na medveda je za lovce velik izziv, medvedov kožuh pa je zaželena trofeja, njegove tace so priljubljena in draga delikatesa. Medvedje meso v prestižnih restavracijah v alpskih državah sodi v vrh gastronomske ponudbe in je sploh najdražja divjačina. Posamezni lovci dojemajo zveri kot neposredne konkurente – lovce srnjadi – kar v določenih primerih vodi v nezakonito ubijanje. Problem so posamezniki, ki imajo negativen odnos do velikih zveri, predvsem zaradi neizobraženosti o problematiki. Cilj zmanjšanja nezakonitega lova se uporablja kot razlog za dovoljevanje odstrela velikih zveri. Pri določanju letnega odstrela divjih zveri se na tako logiko opirajo tudi slovenski odločevalci.

Medvedi in volkovi ne ogrožajo ljudi, razen v obrambi, predvsem kadar branijo svoje mladiče. Volk ne napada človeka. Medvedke z mladiči so bile v zadnjih 100 letih krive za največ tri smrtne žrtve med ljudmi, za eno sploh ni bilo jasno ali jo je zakrivil medved.

Cilj današnjih in bodočih generacij bi moral biti ohranitev vrst volka in medveda našim zanamcem. Zaradi nabiranja volilnih glasov upravljanje z medvedjo in volčjo populacijo v celoti in tudi v posameznih delih ni v kontekstu domačih in evropskih primerljivih strokovnih in moralno-etičnih norm. Sprašujemo se, koliko naši politiki vedo o tem, da je varstvo medveda in volka dolžnost, določena v več mednarodnih pogodbah, ki zavezujejo Slovenijo.

Nevenka Lukić Rojšek, Društvo za dobrobit živali AniMa


Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.

Deli s prijatelji

Komentiraj