20.01.2014

Kolumna: 'Ta veseli dan oziroma naš kuža se ženi'

ZAVETIŠČE LJUBLJANA - MIKROČIPIRANJE

 

Piše: Marko Oman dr.vet.med. (vodja zavetišča)

 


Vozim se v službo in poslušam radio. Med obvestili o prometnih posebnosti se vedno najde kakšno posebno, a te dni je bilo eno med njimi prav posebno. V etru se je zaslišal glas poslušalke, ki je presenečena, predvsem pa precej v zadregi opozorila druge voznike. Vzrok zadrege ste bila dva psa (verjetno pes in psička), ki sta ''se imela rada'' kar sredi ceste za ovinkom. Mimovozečim se sploh nista pustila motiti. Na začetku zgodbica izvabi nasmeh, a potem misli kar letijo. Kaj če ju povozijo? Če jima odnesti celo kožo, bo psička zagotovo breja… Kaj bo z mladiči?


Verjetno se je večina voznikov simpatičnemu obvestilu nasmejala, le tisti na omenjeni cesti so bili verjetno bolj pozorni.


Sam sem se spomnil na precejšnje število zapuščenih pasjih mladičev. Samo v zadnjem tednu smo sprejeli 4 majhne (KLIK) in nekaj mlajših psov. Menim, da je že povsem odveč razlagati, da je največ zapuščenih psov  mladičev, da o mačkah sploh ne govorimo.


Razlagati komu? Mar res že vsi vedo?


Žal smo ljudje tako narejeni, da se s problemom soočimo šele takrat ko ga imamo pred očmi, ko nas zadane. Žal je lahko tudi žalostno.


Dan pred tem smo prejeli klic o hudo poškodovanemu psu in še preden uspeli pograbiti ključe avtomobili drugi klic: ''je že poginil''. Tega dne je bilo še veliko klicev, da tam pa leži eno truplo psa. Vse dokler ni VHS trupla odpeljala. Zagotovo ni bil kateri od ljubimcev izza ovinka (kraj je daleč vstran), a je bil drugi. Sicer ne vemo zagotovo, a po pričevanju najditelja je bil pes. Žal mu je, kot že prenekateremu psu doslej pot z vasovanja prekrižal avto.


Več sreče je imela Xena (KLIK), mlada psička, ki je odnesla z ''več sreče – le zlomljeno tačko'' in nekaj praskami. Žal še vedno zapuščena. Z veliko sreče (''le zlomljeno tačko'') ga je odnesel tudi Lino, ki je na fotografiji. (KLIK)

 

 
Potem pa pride v zavetišče kandidat za posvojitelja in ne razume, zakaj vse pse kastriramo. On bi pa imel takega nekastriranega, da pes ve, da je pes. Da je slišal, da kastrirani psi postanejo leni, se redijo in se verjetno počutijo pohabljene. 


Je bil res nepoučen, napačno informiran ali preprosto ne želi sprejeti utemeljenih ugotovitev. Mu morda informacije niso dostopne. Vtipkam v iskalnik ''kastracija psa'' - 48.000 zadetkov. Si ogledam nekaj zadetkov. Članki spletnih portalov namenjenih živalim (tudi Pes moj prijatelj), pa veterinarske ambulante, forumi… ''Kastracija ne prepreči le rojstvo neželenih mladičev, temveč zmanjšuje tveganje za bolezni, poškodbe…'' Priporočil je ogromno.


Vtipkam: ''kastracije ne (priporočam)'' in ne najdem priporočila proti kastraciji. Kdo torej to svetuje? Po drugi strani to sploh ni pomembno. Jasno je, da je potrebno še naprej osveščati javnost, predvsem pa skrbnike, lastnike živali. Naj naštejemo še nekaj oprijemljiv dejstev.

 


Res da vsako leto sprejmemo manj psov v zavetišče, vendar delež mladičev raste.
Graf: starostno razmerje oddanih psov v %, primerjalno med leti 2010 do 2012



Odraslih psov in starih psov skupaj je le še četrtina. Razlog je zagotovo vedno bolje urejeno lastništvo. Ker je označitev obvezna že od leta 2003, je večina odraslih psov že označenih, mladiči pa ne. V letu 2011 je po težkih pričakovanjih bilo uvedeno obvezno čipiranje pasjih mladičev še v leglu oziroma ob prvem obisku veterinarja - ob prvem cepljenju pri starosti sedem tednov. Žal pa je odziv na ta ukrep, kot že prej opisano skrajno nepričakovan in sicer, da se je relativno precej povečal sprejem pasjih mladičev mlajših od 7 tednov.


Da o stanju pri mačkah sploh ne govorimo. Mačjih mladičev je kar 90% sprejetih in kasneje oddanih mačk. Razlog zagotovo že velikokrat omenjeno slabo urejeno lastništvo, manjša odgovornost in podobno. Smo pa prav zaradi tolikšne ''svobode'' pri mačkih lahko spremljali posredne vplive kastracije oziroma sterilizacije. Rezultat je pričakovan:

 

Graf: delež različnih kategorij mačk pri izgubah zaradi travme v letu 2011 in 2012

 

Kastracija in sterilizacija zmanjšujeta tveganje za poškodbe neposredno (kastrirani in sterilizirane), kakor tudi posredno.  Največji delež izgub zaradi hudih poškodb namreč predstavljajo mladiči. Mladičem sledijo nekastrirani odrasli samci, njim ne-sterilizirane odrasle samice in na koncu kastrirani samci. Najmanjši delež predstavljajo sterilizirane samice, ki se tudi po pričevanju hraniteljev najbolj tesno držijo izbranega teritorija. Ugotovitev lahko verjetno izkažemo tudi na podlagi pojavnosti primerov travme na mesečni ravni.

 

Graf: gibanje izgub zaradi travme po mesecih v letih od 2009 do 2012

 

Prvo povečano pojavnost zasledimo v februarju in marcu. Največ primerov pa zasledimo v od julija do novembra, v času odraščajočih mladičev. To so verjetno časi, ko se mačke največ selijo.


Če bi psi imeli tolikšno ''svobodo'' kot mačke, bi rezultati verjetno bili podobni. Tako beležimo (na srečo) le nekaj nesrečnih primerov. Bosta med srečneži tudi ljubimca izza ovinka?


Marko Oman
Vodja zavetišča Ljubljana

 

Spletna stran Zavetišča Ljubljana

Iščejo dom v Zavetišču Ljubljana

Facebook stran Zavetišča Ljubljana

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.