24.07.2014

Krizo občutijo tudi živali in zavetišča!

Socialna stiska v Sloveniji je zelo velika. Veliko družin vse težje preživi mesec, oglasniki so polni pozivov za  oddajo domačih živali in drugih žalostnih zgodb, v katerih ljudje opisujejo boleče ločitve od svojih štirinožnih prijateljev.


Števila psov in mačk v Sloveniji sicer ni mogoče natančno določiti. Po nekaterih ocenah naj bi bilo pri nas 220 tisoč psov, mačk pa še nekoliko več. V podjetju GfK Slovenija so pred časom z raziskavo ugotovili, da ima v Sloveniji hišnega ljubljenčka 57 odstotkov prebivalcev, med njimi četrtina več kot enega.

 

Da so hišni ljubljenci v velikem številu žrtve gospodarske krize, sicer že nekaj let poročajo številni mediji iz različnih držav, tudi iz Italije, Hrvaške in Velike Britanije. Število zapuščenih živali v teh državah se je v celotnem obdobju krize po nekaterih ocenah povečalo celo za 70 odstotkov.


Kako je v Sloveniji?


Pojav zapuščanja mačk in psov, ki je v Sloveniji sicer z leti upadal, je v zadnjem letu znova skokovito porastel. Tisti, ki se ukvarjajo s področjem zaščite živali, to pripisujejo predvsem krizi in socialnim stiskam ljudi.


V Zavetišču Maribor ugotavljajo, da vse več ljudi svoje pse in muce pusti kar nekje ob cesti. "V lanskem letu smo sicer sprejeli 161 zapuščenih psov," pravi vodja zavetišča mag. Mojca Bandur Križanec in dodaja, da število posvojiteljev njihovih živali upada, kot upadajo tudi donacije s strani podpornikov.


Za kar 40 odstotkov manj donacij in naraščajoče število zapuščenih psov, za katere skrbniki ne želijo ali ne morejo več skrbeti, pa beležijo v ljubljanskem zavetišču. "Veliko je še zapuščenih ostarelih in bolnih psov, katerih lastnika ni moč ugotoviti," ugotavlja vodja Zavetišča Ljubljana Marko Oman. Pojasnjuje tudi, da so po dolgoletni rasti prvič upadle tudi posvojitve pri mačkah, število sprejetih mačk pa je sicer podobno kot v preteklih letih. "Po naših izkušnjah se ljudje posvojitev lotevajo bolj premišljeno. Veliko jih namreč od posvojitve odstopi, ko se seznanijo z obveznostmi," pravi.


Tudi živalovarstvenike na Koprskem skrbi, kako bodo preživeli v prihodnje. V Obalnem društvu proti mučenju živali zadnje mesece beležijo močno povečano število mačjih "dudarjev", karton mačjih dojenčkov so našli celo v kontejnerju za smeti. Ker tamkajšnje zavetišče, sicer v lasti obalnih občin, nima ustreznih zmogljivosti za sprejem mačk, zanje skrbijo kar prostovoljci društva po svojih domovih. "Trenutno se utapljamo v mačjih mladičih, posvojitev muc pa praktično ni. Tudi ozaveščenost prebivalcev je, kljub mnogim akcijam na tem področju, še vedno zelo slaba. Na našem koncu še vedno velja, da se bo mačka spremenila ali pa da ne bo več lovila miši in glodavcev, ko bo sterilizirana," na trdoživost nekaterih prepričanj opozarja predsednica društva Andrea Bogataj Krivec.

 

Veliko teh ljudi nato mačji naraščaj najpogosteje pusti kar pred vhodnimi vrati zavetišča. Zavetišče pa za njihovo oskrbo iz naslova javnih sredstev ne prejme nobenih finančnih sredstev in kljub mnogim pozivom vse tri obalne občine problem že dolga leta prezirajo. Za mačke Obalno zavetišče torej skrbi povsem prostovoljno, saj denarja ni. "Glede na to, da je kriza pri nas vse večja, nam ne uspeva dobivati donacij in sponzorstev od podjetij, kot smo jih nekoč. Odvisni smo zgolj od pomoči posameznikov. Največji problem je z veterinarskimi storitvami, saj jih z našimi dohodki ne zmoremo več redno plačevati. Nimam nobene ideje več, kako bomo delali naprej," nam s cmokom v grlu zaupa Bogatajeva.


Ločitve skrbnikov in psa, do katerih pride zaradi nezmožnosti finančne oskrbe psa, so za oboje zagotovo precej stresne. Psi, ki pristanejo v zavetišču, spremembo okolja doživljajo različno:


"Ob prihodu v zavetišče je marsikateri pes v stresu, se ne odziva, je apatičen, zavrača hrano ... S pomočjo osebja v zavetišču ga potem počasi privajamo na novo okolico," pravi Mojca Bandur Križanec iz mariborskega zavetišča. Tudi v ljubljanskem zavetišču z uveljavljenim novim pristopom stres pri psih uspešno odpravljajo, psom pa kaj kmalu že iščejo nove skrbnike.

 

Dejstvo je, da odgovorno skrbništvo živali predstavlja nezanemarljiv strošek, ki si ga vse več ljudi ne more več privoščiti. Slovenska društva sicer prejemajo vedno več prošenj s strani ljudi, ki prosijo za darovanje hrane za svoje hišne ljubljenčke, mnoga društva, ki jim še nekako uspeva, pa ljudem v stiski pomagajo tudi z delnim kritjem stroškov nujne veterinarske oskrbe.


Od nekdaj je sicer veljalo, da so mnogi skrbniki za svojega psa ali muco pripravljeni seči globoko v žep. A tudi ti primeri so v zadnjem obdobju vse bolj redki, čemur pritrjujejo tudi veterinarji. "Kupna moč prebivalstva se je v zadnjih letih bistveno zmanjšala in to se vsekakor pozna tudi pri zdravljenju živali. Nekateri ljudje so se zaradi svoje stiske živali odpovedali ali za njo niso pripravljeni kriti stroškov zdravljenja," nam pove direktor Prve-K klinike dr. vet. med. Vice Zaninović.


Po njegovih besedah se v ambulanti srečujejo celo s primeri, ko skrbniki arogantno zahtevajo evtanazijo zdrave živali. Na to pa kot veterinar in človek ne more pristati, še dodaja. "Vselej skušamo najti rešitev, ki je ugodna tako za pacienta, skrbnika kot tudi za nas. Ljudem v stiski gremo sicer naproti na različne načine, tudi z možnostmi plačila na obroke, brezplačnim zdravljenjem živali socialno ogroženih skrbnikov in tako naprej."


Prof. dr. Janoš Butinar iz Bolnice za živali Postojna pa je drugačnega mnenja. Po njegovih besedah akcije veterinarskih storitev ali možnosti plačila na obroke pomenijo razvrednotenje veterinarske stroke, zato jih v ambulanti ne izvajajo. "Če nek poseg naredimo strokovno in z enako skrbjo kot katerikoli drugi, bolj zapleten poseg, želimo za to ustrezno plačilo," dodaja.


S stisko ljudi se vsakodnevno srečujejo tudi v Veterinarski kliniki Lesce. "Mnogi žal predolgo čakajo in upajo, da bodo težave minile same od sebe, ali poskušajo s svojimi zdravili pomagati po najboljših močeh. Pa z vsem tem naredijo več škode," nam je povedala dr. vet. med. Zlata Čop.


Dr. vet. med Lara Kralj iz Ambulante za male živali Lara pa pravi, da se morajo skrbniki živali zavedati, da nižja cena posega posledično lahko predstavlja večje tveganje za pogin živali. "Oprema sodobne veterinarske ambulante je zelo draga, ravno tako si vsa izobraževanja plačujemo sami, cena se tudi pozna pri materialih, zdravilih in vrsti anestezije, ki jo uporabljamo, razlike so ogromne. Poštenim ljudem vseeno vedno skušamo nekako pomagati, na žalost pa imamo kar nekaj dolžnikov, ki smo jim omogočili obročno plačilo," pojasnjuje Kraljeva.

 

 


Slabe izkušnje z neplačniki storitev imajo tudi pri Veterini Tristokosmatih. "Kljub temu skrbnikom živali, ki so v stiski, še vedno hodimo maksimalno naproti. Tako pri občasnih akcijah posegov sterilizacije in kastracije, popustih za stomatološke posege, ponujamo pa tudi možnost plačila na obroke," pravi dr. vet. med. Iris Selan. V ambulanti sicer beležijo povečano število strank, zato Selanova meni, da kriza na zdravje živali ni kaj dosti vplivala.

 

 

 

 

Mitja Čehovin

Foto: osebni arhivi zavetišč in veterinarskih ambulant

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.