15.10.2013

Lajkina kolumna: Zakaj je pomemben tudi vaš glas...

KOLUMNA DRUšTVA LAJKA

Piše: Jagoda

 

 

V letošnjem letu z Društvom za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka, portalom Pes - moj prijatelj in Vegansko iniciativo vneto in vestno zbiramo podpise v akciji Stop vivisekciji! Gre za kampanjo za ukinitev poskusov na živalih, saj naj bi bilo samo v Evropi  mučenih in ubitih okoli 12.000.000 živali letno - vsako sekundo ena žival.


Veliko ljudi ne ve, kakšni poskusi se na živalih izvajajo. Nekaj primerov: živalim v laboratorijih odstranijo glasilke, jih zastrupljajo, žgejo, oslepijo, stradajo, pohabljajo, zamrzujejo, opravljajo poskuse na možganih, jih podvržejo električnim šokom, jih namenoma okužijo z boleznimi in virusi, tudi takimi, ki v naravi živali ne prizadenejo. 70 % poskusov se opravlja brez anestezije, 30 % pa z le delno anestezijo. Živali osamijo in tudi pretepajo, če se upirajo grozljivemu početju, kar je seveda popolnoma naravna in normalna reakcija vsakega čutečega bitja - da se skuša izogniti bolečini in trpljenju.
 
Živali so prestrašene, osamljene, živijo v konstantni bolečini in brez kakršnekoli možnosti živeti življenje, primeno njihovi vrsti. Dajejo jim zdravila v nenormalno preseženih količinah. Za potrebe testiranja cigaret jim na gobčke pritdijo maske, da je vdihavanje cigaretnega dima neizbežno in jih tako pustijo več ur, dni, tednov, dokler jim popolnoma ne uničijo pljuč, predozirajo jih z zdravili ipd.


Nekateri ljudje so skeptični, saj naj bi poskusi na živali pomagali človeku, a temu še zdaleč ni tako. Prav strokovna javnost je tista, ki stoji za to kampanijo in opozarja na neuporabnost in celo nevarnost nekaterih poskusov. Po nekaterih podatkih kar 90 % zdravil, ki uspešno prestanejo poskuse na živalih, pri kliničnih testiranjih na ljudeh "padejo" - bodisi ker nimajo želenega učinka, lahko pa so za ljudi lahko celo nevarna. Seznam zdravil, ki so za ljudi nevarna, je tako zelo dolg.

Dejstvo je, da je le 1,16 % bolezni, ki prizadenejo človeka, opaženih tudi pri živalih. Ne pozabimo, da smo si ljudje in živali biološko različni in rezultatov testiranj na živalih običajno ni mogoče posplošiti tudi za človeka.

Celo šimpanzi, s katerimi si delimo visok odstotek DNA podobnosti, niso ogroženi z vsaj tremi boleznimi, ki so za nas smrtne. Dr. Andre Menache: "Šimpanzi, s katerimi si delimo približno 98,4 % DNA podobnosti, so imuni na vsaj tri za človeka smrtonosne bolezni: HIV/AIDS, hepatitis B in splošno malarijo. Teh 1,6 % različnega DNA namreč predstavlja ogromno biološko razliko!"

Kako zanesljiva so torej šele testiranja na miših, podganah, psih, mačkih? Dr. Klausner z Nacionalnega instituta za raziskavo raka v ZDA (NCI) je že pred dvajsetimi leti ugotovil: "Zgodovina raziskave raka je zgodovina, kako se zdravi raka pri miših. Že desetletja zdravimo raka pri miših, pri človeku pa enostavno ne uspemo."

Zakaj torej še vedno testiranja? V prvi vrsti zato, ker zakonodaja ni šla v korak s časom in še vedno zahteva testiranje na živalih,  tudi zaradi pritiska lobijev, ki vztrajo v miselnosti, ki je vedno zavračala kakršnekoli  pozive po družbenih spremembah. Tako je tudi zaradi ogromnih ekonomskih in poklicnih interesov, ki so povezani s testiranjem, in presegajo trgovino s poskusnimi živalmi. Poskusi na živalih so idealen način za razvoj kariere  in objavljanje člankov v znanstvenih revijah. Predvsem pa je testiranje na živalih "koristno" za industrijo, ki brani in zasleduje zgolj lastne interese:


1) testiranje na živalih je pretveza za testiranje na ljudeh, saj ne ponuja nikakršnega zagotovila. Potrošniki tako postanejo "poskusni zajčki" za vsak nov produkt;


2) testiranje na živalih proizvajalcem omogoča vnaprej določiti rezultat testiranja. Vse, kar je potrebno, je le zamenjati uporabljeno živalsko vrsto;


3) proizvajalcem in podjetjem, ki zavajajoče zagotavljajo, da "ni nevarnosti", saj so bili predhodno "opravljeni vsi poskusi na živalih", ponuja alibi za klinične poskuse na ljudeh; v primeru farmakološke katastrofe pa se po drugi strani sklicujejo na nezanesljivost poskusov na živalih, s tem pa se izognejo odgovornosti in plačilu odškodnine.

Kot alternativo poskusom so znanstveniki razvili metode, s katerimi lahko v laboratoriju umetno vzgojijo katerokoli kulturo celic - tudi človeško. To pomeni, da se testi lahko vršijo na umetno vzgojenih celicah in mučenje živali ni več potrebno, poleg tega pa gre za človeške celice, zaradi česar so ti testi tudi veliko bolj zanesljivi. Po besedah znanstvenika, ki je opravljal testiranja na živalih v laboratoriju HLS, so testi, opravljeni na živalih in nato na ljudeh, enaki le v 5 - 25 %.

Poleg celične toksikologije in prostovoljcev je tudi računalniška tehnologija že razvila programe, kjer s spreminjanjem vnesenih parametrov lahko predvidevamo potek reakcije na določeno sestavino. Ker pa so testiranja na živalih še vedno najcenejša in najenostavnejša izbira, se po svetu še vedno množično uporabljajo in milijone in milijone živali umira v nepredstavljivem trpljenju.

Ker se živali same ne morejo braniti, je naša moralna dolžnost in odgovornost, da se na njihovo stran postavimo ljudje. Naša odgovornost je, da ščitimo in zaščitimo šibkejše člane naše družbe, kar živali nedvomno so.

V tem trenutku, ko nastaja ta zapis, je v celotni Evropi zbranih 867.049 podpisov (torej 86,70 %) in do prvega novembra, ko se zbiranje podpisov zaključi, nas loči samo še 17 dni.

Če še niste oddali svojega glasu, vas prosimo in nagovarjamo, da to storite zdaj. Nihče drug tega ne more storiti namesto vas in prav vsak glas šteje. Čas je, da jasno in odločno povemo, da smo proti mučenju in ubijanju živali v laboratorijih. Čas je, da naša družba postane bolj humana in etična.

Podpišete lahko tukaj: www.stopvivisection.eu/sl

Viri: www.stopvivisection.eu, www.veganstvo.net, www.dzzz.si

 

Veliki intervju z Jadranko Juras

Spletna stran Društva za zaščito živali Lajka

Facebook stran Društva za zaščito živali Lajka

 

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.