16.05.2018

LMŠ: Zavetišča morajo postati neprofitne organizacije, večja pooblastila društvom!

Prvo nedeljo v juniju se bomo Slovenci odpravili na volišča. O nas in prihodnosti države bomo odločali na parlamentarnih volitvah, že nekaj tednov pa se v različnih medijih informiramo o kandidatih, političnih strankah ... in spoznavamo njihove programe. Kljub temu, da ima Slovenija veliko odprtih vprašanj, pa tudi konkretnih težav na področju zaščite živali, o tem pravzaprav nihče ne pove kaj dosti. Zato smo se v uredništvu našega portala odločili, da na politične stranke naslovimo zelo konkretna vprašanja, ki se dotikajo zaščite živali, dela zavetišč, zakonodaje, mučenja živali … Vprašanja smo sestavili v sodelovanju z društvi za zaščito živali in drugimi aktivisti na področju zaščite živali.

 

Za kaj si bodo prizadevali, v kolikor bodo vstopili v parlament? Kaj bi morale biti prioritete naslednje vlade, kako visoko kazen si zaslužijo mučitelji živali, zakaj so živali v Sloveniji še vedno trenirane kot "stvari", in kako je mogoče, da so zneski stroškov za "enako" žival za popolnoma isto storitev v različnih zavetiščih za zapuščene živali tako zelo različni? To je le nekaj vprašanj, katerih odgovore najdete v nadaljevanju. Odgovore bomo skrbno shranili in se nanje spomnili tudi v prihodnje, ko bo beseda v Državnem zboru naletela na področje zaščite živali, zagotovo pa ob sprejemanju novega Zakona o zaščiti živali. Vajeni smo sicer, da pred volitvami redno dobivamo zelo splošne, všečne in populistične odgovore ter obljube, ki so že v istem dnevu pozabljene, zato smo tokrat zastavili vprašanja, na katera smo prosili zelo konkretne odgovore. Vsi kandidati so dobili enaka vprašanja, vsi so imeli na voljo 13 dni za pripravo odgovorov. Na našem portalu bomo vsak dan objavili odgovore posamezne politične stranke.

 

Vprašanja smo na uradne naslove strank, ki imajo po javnomnenjskih raziskavah več kot 1 % podpore naslovili že 3. maja. Kljub večkratnim prošnjam in pozivom, nekatere stranke na naša vprašanja niso odgovorile. Morda so obveznosti in udeležbe v raznih šovih, kjer se pleše, poje, govori o ceni toaletnega papirja ipd … zahtevale preveč časa. V vsakem primeru je prav, da veste, da odgovorov na naša vprašanja niso poslali iz naslednjih strank: Levica, Stranka Alenke Bratušek, Združena Levica in Dobra Država. Najbolj presenetljivo pa je, da odgovorov niso poslali niti iz Stranke modernega centra (SMC), katere predsednik Miro Cerar je vlado vodil zadnja 4 leta, niti Socialni demokrati (SD), katerih predsednik je (še vedno) aktualni Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dejan Židan. Slednji je v zadnjih mesecih pripravljal spremembe Zakona o zaščiti živali (ki sicer ni bil sprejet) – te spremembe pa so povzročile veliko kritik predvsem pri nevladnih organizacijah in mnogih ljubiteljih živali. Na deset vprašanj ni odgovoril niti Bojan Požar iz Liste novinarja Bojana Požarja. Namesto tega nam je poslal celoten program liste in prepisal stavek iz člena tega programa.

 

Pozorno preberite odgovore v nadaljevanju (in še vse, ki jih bomo objavili v prihodnjih dneh), delite jih tudi med ostale ljubitelje živali – prepričani smo, da boste marsikomu pomagali pri odločitvi, kdo je (ni) tisti pravi, ki bo krojil (med drugim) tudi usodo živali v naši državi v prihodnjih letih.

 

 

LISTA MARJANA ŠARCA

 

1. Verjetno veste, da ima Slovenija v letu 2018 enega bolj zastarelih Zakonov o zaščiti živali, vse sosednje države so medtem že odpravile evtanazije zdravih živali v zavetiščih, prepovedale so priklepanje psov na verige, zaostrile kazni na mučitelje živali ipd ... Zakaj po vašem videnju, živali v Sloveniji še vedno nimajo večjih pravic? Kaj bi bilo v trenutno veljavnem Zakonu o zaščiti živali  potrebno takoj popraviti / spremeniti / dodati, da bi bil dosežen največji učinek na dobrobit živali, pri čemer nimamo v mislih samo hišnih ljubljenčkov? 

 

Naš odnos do živali kaže naš odnos do vseh živih bitji, do narave, konec koncev kaže kakšna družba smo. V LMŠ se zavezujemo, da bomo naredili vse, da v Sloveniji dobimo moderno zakonodajo o zaščiti živali, ki jo je potrebno pripraviti z nevladnimi organizacijami. Mnenja smo tudi, da je potrebno dati večja pooblastila nevladnim organizacijam, ki so ustanovljene s ciljem zagovarjanja pravic živali. Je pa potrebno že v rani mladosti vzgajati, da človek nima pravice mučiti nikogar. Potrebno je strogo in hitro kaznovanje vseh mučiteljev živali. Živali svojih pravic ne morejo uveljavljati same, tako, da mora biti njihov zastopnik človek.


2. Kaj menite o tem, da je pri nas pravno žival definirana kot stvar in ne kot čuteče bitje?

 

Živali svojih pravic ne morejo uveljavljati same, tako, da mora biti njihov zastopnik človek. Za nas ni sprejemljivo, da žival opredeljujemo kot stvar.

 

3. Veliko mučiteljev živali v Sloveniji ostane nekaznovanih, nekateri dobijo denarno globo. Konkretno: Kakšna je po vašem mnenju primerna kazen za nekoga, ki denimo zanemari psa do te mere, da ga izsesajo klopi do smrti?

 

V Sloveniji se je leta 2016 spremenil Kazenski zakonik, ki predvideva tudi zaporne kazni za mučitelje živali. Potrebno ga je samo pričeti izvajati. Bi pa zakonik spremenili na način, da kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo in zaporom do enega leta. Denarno kazen bi poleg zapora, ki je že predviden, predpisali tudi za vsa ostala kazniva dejanja povezana z mučenjem živali. Poleg tega pa bi taki osebi prepovedali, da kadarkoli postane skrbnik katerekoli živali.


4. Zakaj imamo v Sloveniji 15 let po uvedbi zakona o obveznem čipiranju psov še vedno polna zavetišča neoznačenih psov? Kaj imate namen storiti, da se to v najkrajšem možnem času spremeni? 

 

Označevanje hišnih živali mora biti eden izmed osnovnih korakov k odgovornemu lastništvu živali. Inšpekcijske službe morajo biti na tem področju bolj učinkovite in več dela opraviti na terenu. Po drugi strani, pa je potrebno razmisliti, da se zaradi zaščite zdravja in večjega nadzora oziroma sledenja uvedle subvencije za čipiranje, s čimer bi zelo hitro ugotovili kdo je skrbnik živali. Vsekakor pa je potrebna izobraževanje in osveščanje ljudi.

5. Kaj menite o organiziranosti zavetišč za zapuščene živali, ki so večinoma gospodarske družbe, katere pri delovanju pogosto zasledujejo dobiček?

 

Problem je, ker smo zavetišča prepustili trgu in trg zahteva dobiček. Zavetišča bi morala slediti interesu zaščite živali in biti neprofitne organizacije pod strogim nadzorom države. Smiselno bi bilo, da to postane javna služba, nad katero se vrši nadzor s strani nevladnih organizacij za zaščito živali, ki imajo status društva v javnem interesu.

 

6. Kaj menite o storitvah zavetišč za zapuščene živali, o cenah teh storitev in o vlogi lokalnih skupnosti s tem v zvezi? Primer: Davkoplačevalci plačamo enemu od zavetišč približno 315 evrov, drugemu pa kar 606 evrov za popolnoma enako storitev - za oskrbo enako težkega psa v enem mesecu, vključno z obvezno sterilizacijo. Kakšen je vaš komentar na te cene zavetiških storitev in na razlike med temi cenami? Zakaj po vaše prihaja do takih odstopanj? Bi se vam zdelo smiselno cene teh storitev poenotiti na ravni države? 

 

Opraviti izračun na nivoju celotne države in poenotiti cene ter zavetišča umakniti iz trga. Zavetišča morajo postati neprofitne organizacije oziroma javna služba.

 

7. Na kakšen način bi uredili financiranje zavetišč za zapuščene živali? Novela zakona namreč predvideva doživljenjsko oskrbo zapuščenih živali - razen od lokalne skupnosti plačanih prvih 45 dni - v breme imetnika zavetišča. 

 

To ni rešitev. Smiselno bi bilo, da to postane javna služba, ki jo izvaja javni zavod, katere delovanje financirajo občine in država. Predvsem pa je potrebno zagotoviti, da se bo dosledno izvajalo čipiranje živali v skladu z zakonodajo, razmisliti tudi o obveznem čipiranju mačk in pasjih mladičev že v leglu in se bo breme vzdrževanja zapuščene živali prenesel na lastnika oziroma skrbnika živali, dokler žival ne dobi novega skrbnika. Imeti žival je odgovornost.


8. Se vam zdi, da je nadzor nad izvajanjem zakonodaje v zvezi z zaščito in dobrobitjo živali s strani veterinarske inšpekcije zadosten? 


Ne. Predvsem, ker so preobremenjeni, zato vidim rešitev tudi o dodelitvi določenih javnih pooblastil nevladnim organizacijam.


9. Poznate primer ene od območnih inšpekcij, ki se že leta ne odziva na prijave, ne odgovarja prijavitelju, niti zainteresirani javnosti? Zakaj po vašem mnenju tak inšpektor še vedno sedi na svojem delovnem mestu?


Tega primera ne poznamo, za to ga ne moremo komentirati. Se pa zavedamo, da nekatere službe oziroma posamezniki v javnem sektorju ne opravljajo zadovoljivo svojega dela in to je potrebno spremeniti tudi na način, da se poveča odgovornost zaposlenih v javnem sektorju.


10. Ali bi podprli zakon, ki bi v klavnice uvedel obvezne kamere za preprečevanje zlorabljanja in mučenja živali pred smrtjo? 

 

Mislim, da humanega zakola ni. Je pa potrebno vse storiti, da se spoštuje omama živali in uvaja permanentno izobraževanje za zaposlene v klavnicah. 

 

Odgovore ostalih kandidatov na enaka vprašanja bomo na portalu Pes moj prijatelj objavili v naslednjih dneh.

 

Foto: montaža Pixabay (pes) in uradna spletna stran LMŠ (Marjan Šarec)

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.