13.05.2019

Mineva že sedem let od prve zaporne kazni zaradi mučenja psa

Primeri javnih objav zanemarjanja in mučenja živali so v medijih v zadnjih letih zelo poskočili. Bralci se zagotovo spominjate tistih najbolj odmevnih, ki so epilog dočakali, ali ga še čakajo, na sodiščih. V zgodovini naše države je, sodeč po podatkih, ki smo jih našli na spletni strani statističnega urada, zaradi mučenja živali v zapor odšlo več kot 20 ljudi. A večina teh primerov je ostalo po večini spregledanih, saj se dotikajo predvsem kazni, ki so bile izrečene zaradi zanemarjanja rejnih živali, slovenska društva za zaščito živali pa so, vsaj v večini, usmerjena bolj k pokrivanju problematike t.i. "hišnih ljubljencev", torej psov in muc.

 

Mučitelja psa so sodniki za rešetke prvič poslali pred natanko sedmimi leti. Šlo je za odmevni primer psa iz vasice Boršt pri Kopru, ki ga je 65-letni moški tako zanemarjal in izstradal, da ga je na stotine klopov dobesedno izpilo do smrti. Najhujših muk ga je sicer odrešilo Obalno društvo proti mučenju živali. "Izrekanje zapornih kazni zaradi mučenja živali vsekakor podpiramo in upamo, da bodo sodišča po vsej Sloveniji to vzela za svojo sodno prakso," je po obsodbi dejala predsednica društva Andrea Bogataj Krivec.



Zgodilo se je nekega poletnega dne pred devetimi leti. Dvodnevno nepretrgano cviljenje psa je najprej pritegnilo pozornost sosede. Pokukala je na dvorišče in zgrožena zagledala hirajočega psa. Na kraj so kmalu prispeli veterinarski inšpektor, zaposleni na koprski veterinarski postaji in člani Obalnega društva proti mučenju živali. "Nikoli še nisem videl tako izmučene živali. Pes je bil ves požrt od bolh, imel je atrofične mišice, vidne so bile zaležanine, kosti so štrlele ven, na obeh očeh je imel sivo mreno, iz oči mu je tekel gnoj. Bil je tako shiran, da je komaj dihal. Psu ni bilo pomoči, saj ne bi preživel. Če bi mu podaljšal življenje, bi mu podaljšal le agonijo in trpljenje," je za tem pojasnil veterinar.

 


Je mučitelj živali iz Boršta odslužil svojo kazen? Neuradno smo izvedeli, da je v zaporu odsedel celotno kazen že pred leti - to pomeni 30 dni.

 

Kazenski zakonik za kruto ravnanje z živalmi sicer predvideva denarne, za hujše oblike mučenja živali pa tudi zaporno kazen. "Če bi bilo takšnih sodb več, morda do kakšnega krutega mučenja živali sploh ne bi prišlo, saj bi ljudi bojazen, da bodo morda končali v zaporu, odvrnil od tega," nam danes pove Bogatajeva. Na primorskem koncu sicer na največ težav naletijo v poletnem času, ko živali v vročini potrebujejo senco in svežo vodo. "Na našem področju veliko psov še vedno živi na prekratkih verigah, namesto hišice imajo prevrnjen sod, v eni posodi zeleno vodo, v drugi pa pomije. Besede sprehod ali človeški dotik ne poznajo," zaključuje. 

 

Za ukrepanje v primeru hujšega zanemarjanja in mučenja živali sta v Sloveniji pristojni veterinarska inšpekcija in policija, v večini primerov na podlagi prijav. Slednje lahko, tudi anonimno, vložijo posamezniki, vse več prijav pa napišejo tudi različna društva za zaščito živali. "Ljudje se pogosteje obračajo na nas, kakor, da sami prijavljajo. Zahtevajo naj nekaj ukrenemo, sami pa ne bi, ker ne želijo uničiti odnosov s sosedi," svojo izkušnjo povzame Špela Rozman iz Društva za zaščito živali Kočevje. Največjo težavo sicer vidi v pomanjkljivi zakonodaji. Opaža namreč, da je marsikateri primer zanemarjanja živali primeren za prijavo, a zakonske podlage za ukrepanje pogosto ni. Trend neustreznega ravnanja z živalmi je v naraščanju, predvsem zato, ker je živali v skrbništvu ljudi vse več.  Večinoma prijavljajo le pse, redkeje mačke, drugih živali sploh ne, so kritični v naših društvih. V glavnem se ljudje še vedno raje držijo nazaj, težko jih je motivirati za prijavo, tudi če jih soočajo s tem, da jim lahko pri prijavi pomagajo in zagotovijo njihovo anonimnost, pravijo.

 

Mučenje živali je kaznivo dejanje

Zakon o zaščiti živali ga v 4. členu opredeljuje kot "vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče se trpljenje ali škodi njenemu zdravju". Omenjeni člen kot mučenje živali prav tako šteje nepotrebno ali neprimerno usmrtitev živali. Kazenski zakonik za kruto ravnanje z živalmi predvideva denarne, za hujše oblike mučenja živali tudi zaporno kazen. 

 

Kdaj lahko neprimerno ravnanje prijavimo policiji?

 

Policija je pristojna predvsem v primerih, ko se sporno ravnanje dogaja na javnem mestu ali je treba posredovati nemudoma - čakanje na veterinarskega inšpektorja bi torej pomenilo še hujše trpljenje. Gre denimo za naslednje primere: zbadanje, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, udarjanje, dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali, spolna zloraba živali, izpostavljanje živali ognju, vročim ali strupenim sredstvom, streljanje živali, obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, borbe živali … V teh primerih policija naredi zapisnik, ki ga pri obravnavanju primera kasneje uporabi pristojna veterinarska inšpekcija, ki glede na ugotovljeno situacijo poda opozorilo ali ustrezno kazen.

 

Pogosto se zgodi, da želijo policisti prijavitelja preusmeriti na kakšno drugo službo, z izgovorom, da oni niso pristojni. Če vas bodo preusmerili na društvo proti mučenju živali, vztrajajte in ga podučite, da društva pri izvajanju zakona nimajo pooblastil.

 

Kaj vse je lahko predmet prijave?

 

Prijavi se lahko tako zanemarjanje kot trpinčenje. Sem med drugim sodijo tudi opustitev oskrbe živali s hrano, pitno vodo in zavetjem (poleti odsotnost sence, pozimi izpostavljenost hudemu mrazu), zanemarjanje živali ter omejitev gibanja v taki meri, da povzroča živali trpljenje, opustitev nege in nujnega zdravljenja, kot tudi dresiranje na način, ki povzroča živali strah in bolečine, ter vsako drugo mučenje, preobremenjevanje in siljenje, zaradi katerega se žival lahko poškoduje in trpi.

 

Kako prijaviti mučenje ali neprimerne pogoje?

 

V prijavi navedete točno lokacijo, kronološki opis dogajanja, natančen opis mučenja, po možnosti pa tudi podatke skrbnika živali in morebitni foto ali video dokaz. Podatkov prijavitelja inšpektor v nobenem primeru ne bo posredoval tretjim osebam, zato je bojazen, da bo kršitelj izvedel za vašo prijavo, povsem odveč! Prijavo sicer lahko podate tudi anonimno. Inšpekcija je dolžna preveriti vsako prijavo, ki jo prejme. Glede na ugotovljeno se odločijo za primeren ukrep, ki je lahko opozorilo ali kazen.

 

Inšpekcija je prijavo dolžna obravnavati

 

Kot prijavitelj imate seveda pravico in možnost dobiti informacijo o razpletu prijave, a morate to željo ob prijavi posebej poudariti. Naj dobronamerno dodamo, da pristojne službe včasih svoje delo bolj temeljito opravijo, če nad njihovim delom bdi vesten prijavitelj. Sledite prijavi in njenemu razpletu tudi naprej. Če menite, da pristojni svojega dela niso opravili ali z obravnavanjem primera predolgo zavlačujejo, se lahko za nadaljne korake posvetujete s katerim od društev za zaščito živali. Glede na lastne izkušnje vam bodo pomagali s konkretnimi nasveti.

 

Društva za zaščito živali nimajo pooblastil

 

Slovenska društva za zaščito živali žal nimajo zakonskih pooblastil ukrepanja, čeprav vam lahko svetujejo in pomagajo pri pisanju prijav. Večina društev z veseljem pomaga, nekatera tudi sama preverjajo stanje na terenu in sama pišejo prijave veterinarski inšpekciji. V Sloveniji je sicer veliko zmede na področju t.i. "živalske policije". Te v Sloveniji nimamo. Nekatera društva oz. posamezniki so v preteklosti to ime zlorabili za svojo promocijo in zbiranje denarnih sredstev, a so jim pristojni uporabo tega imena lani prepovedali. Danes se določeni akterji na terenu predstavljajo v uniformah, z znaki, ki spominjajo na prave policiste, uporabljajo tudi značke. Naj vas ne zavede - ti ljudje možnosti ukrepanja in sankcioniranja nimajo.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.