Murska Sobota: Odgovori županskih kandidatov

V nedeljo, 18. novembra, bodo potekale redne volitve v občinske svete in redne volitve županov. Volilna kampanja je v polnem teku, na portalu Pes moj prijatelj pa smo se odločili, da bomo kandidatom za župane po posameznih občinah zastavili nekaj vprašanj s področja zaščite živali. Osredotočili smo se na konkretne problematike s področja živalovarstva v posameznih občinah, pri sestavi vprašanj pa so nam pomagali tudi strokovnjaki, predstavniki lokalnih društev za zaščito živali in bralci spletnega portala. Kandidatom v posameznih občinah so bila zastavljena enaka vprašanja. Odgovori niso lektorirani.

 

SEZNAM OSTALIH OBČIN NAJDETE S KLIKOM NA TO POVEZAVO!

 

Županska kandidata v Mestni občini Murska Sobota navajamo po abecednem redu priimka:

 

Kako ocenjujete delo zavetišča Mala hiša? So vam znani nekateri očitki živalovarstvenikov, ki pravijo, da zavetišče ni odprto javnosti, da zavetišče ne sodeluje z lokalnim društvom (po nekaterih podatkih so iz Sveta zavetišča izključili celo pomursko društvo za zaščito živali), da ima zavetišče slabo strokovno usposobljenost, da oddaja živali v nepreverjene domove (primer 100 odvzetih psov pred kakim mesecem) … kako jih komentirate?

Aleksander Jevšek: Delovanje zavetišča »mala hiša« v MOMS ocenjujem pozitivno, zavetišče je odprto za sodelovanje z lokalnimi društvi za zaščito živali. Za strokovnost in zakonitost dela zavetišča je pristojen Svet zavetišča, kjer je kot predstavnik občin član gospod Alojz Glavač, župan občine Moravske toplice. V primeru odvzema 100 psov pred časom sem mnenja, da je šlo za izreden in nepričakovan primer, ki ga je bilo potrebno nujno rešiti. Vsekakor je rešitev, za katero so se odločili v zavetišču za živali primernejša, kot razmere v katerih mladiče psov tihotapijo prekupčevalci z živalmi. Osebno poznam dve lastnici mladičev psov, ki sta jih prevzeli v zavetišču, v primeru po katerem sprašujete in vam zagotavljam, da so psički v dobrih rokah in v toplem domu.

Bojan Petrijan: Mestna občina Murska Sobota je težave, ki so bile vezane na delo zavetišča Mala hiša pred leti uredila. Takrat sem bil v vlogi direktorja občine (najprej z zaostrovanjem) in prispeval k temu, da smo prišli do instrumenta nadzora, ki smo ga zapisali tudi v pogodbo. Ali je tako tudi danes, mi ni znano. Strinjam se, da bi v nadzorstveni funkciji moral »sedeti« predstavnik vseh pomurskih občin (recimo predstavnik iz Pomurskega društva za zaščito živali), ne pa predstavnik le lokalnega društva (kot naj bi to bilo danes), saj gre za zavetišče, ki pokriva pomurske občine. Osebo, ki kot prva »poklicana« skrbi za zapuščene živali osebno poznam, zato ji tudi povsem zaupam in verjamem, da je pri oddaji več kot 100 psov sledila osnovnemu kriteriju, da kosmatinci pristanejo v dobrih rokah.

Kako komentirate dejstvo, da Mestna občina Murska Sobota nima predstavnika v Svetu zavetišča?

Aleksander Jevšek: Predstavnik občin v Svetu zavoda zavetišča je župan občine Moravske toplice gospod Alojz Glavač.

Bojan Petrijan: V skladu z Zakonom o zaščiti živali MO Murska Sobota neposredno ne pripada predstavnik v Svetu zavetišča, zato izpostavljam pomen ureditve možnosti nadzorstvene funkcije v pogodbi. Mislim na možnost nenapovedanih obiskov zavetišča in sodelovanja na vseh sejah Sveta zavetišča (brez glasovalne pravice, saj bi to bilo v nasprotju z zakonom).

Ali bi občina kot plačnik storitev v zavetiščih morala poostriti kontrolo nad porabo sredstev v ta namen - da bo resnično porabljen za zapuščene živali? Kako bi to nadzorovali?

Aleksander Jevšek: Zakonitost dela in racionalnost porabe sredstev društev in javnih zavodov, ki jih ustanavlja ali financira MOMS nadzira notranja revizijska služba. Oblika nadzora je lahko načrtovana ali pa nenapovedana. V kolikor v MOMS pridobimo konkretne podatke o sumu nepravilnosti se brez odlašanja takih nadzorov tudi poslužujemo in ukrepamo v skladu z ugovotvitvami nadzora.

Bojan Petrijan: Glej prejšnji odgovor.

Kaj menite o možnosti / nujnosti vzpostavitve enotnih cen storitev zavetišč za zapuščene živali na ravni države, s katero bi regulirali cene storitev za oskrbo zapuščenih živali, ki jih zavetišča zaračunavajo pogodbenim občinam? Cene storitev se med zavetišči namreč zelo razlikujejo. Dogaja se tudi, da zaradi nižjih cen določeno območje pokriva zavetišče z drugega konca države, kar v končni fazi lahko storitve zaradi potnih stroškov in terenskih ur tudi podraži, vsekakor pa podaljša reakcijski čas zavetišča.

Aleksander Jevšek: Cena storitev zavetišč mora pokrivati materialne stroške, stroške vzdrževanja in stroške zaposlenih v zavetišču. Zavetišče je neprofitna organizacija. Za oblikovanje predloga cen je pristojen Svet zavetišča. O oblikovanju enotnih cen na ravni države ne morem podati svojega mnenja, saj nimam podatkov o problematiki financiranja zavetišč na ravni države.

Bojan Petrijan: Menim, da bi morala biti določena enotna metodologija za določitev cen storitev zavetišč, saj gre za t.i. izvirno JGS. Treba je razumeti, da enakih cen ni možno določiti, saj gre za različne oblike že vzpostavljenih zavetišč (koncesija, društvo, pogodbeno partnerstvo…).

Bi kot župan razmislili o ustanovitvi svojega zavetišča (po vzoru Mestne občine Maribor)?

Aleksander Jevšek: Zavetišče »mala hiša« zaenkrat ustrezno pokriva potrebe regije, v kateri deluje 27 občin. V kolikor bi se pokazala potreba po širitvi obstoječega zavetišča zaradi premajnih kapacitet bi to kot župan podprl.

Bojan Petrijan: O tej možnosti smo se že pogovarjali z društvom za zaščito živali, pa do dogovora ni prišlo. Kot župan bi bil vsekakor pripravljen zainteresiranost na novo preveriti, saj kot kinolog in ljubitelj živali podpiram odprt sistem zavetišča z več svobode in možnostjo prostega gibanja.

Murska Sobota ima en pasji park. Gre za večji prostor, oddaljen od centra, brez vode, košev in igral za pse, posajeno ni niti eno drevo, tako da je park brez sence. Zato na tem mestu večinoma ni nikogar. Kaj bi kot župan storili na tem področju?

Aleksander Jevšek: Pasji park v Murski Soboti je bil postavljen pred mojim mandatom. Kot eden tistih, ki je konec osemdesetih v Murski Soboti postavil temelje kinologije, kot kinološki učitelj, dolgoletni tekmovalec v šolanju psov in v agilityu imam o tem naslednje mnenje: Lokacij Pasjega parka je po mojem primerna, saj stoji neposredno na robu soboškega parka. Ob sami postavitvi parka bi moralo biti jasno definirano, komu je park namenjen (posameznemu društvu, občasnim sprehajalcem, vzgoji in šolanju psov.....), ker temu ni tako, park več ali manj sameva, saj se lastniki psov odločajo za sprehode s psmi v naravi, kar lega in zelena infrastruktura v Murski Soboti in okolici omogoča. Ob sami postavitvi parka bi morala biti vzpostavljena vsa potrebna infrastruktura, kot je vodovod, posajena drevesa.., vendar (še enkrat kot dolgoletni kionolog) naš štirinožen prijatelj ni žejen samo v pasjem parku, pač pa je predvsem v vročih dneh potrebno imeti svežo vodo zanj vedno pri roki, še posebej, ko gremo na daljše sprehode. V MOMS še vedno iščemo društvo ali posameznika, ki bo s parkom gospodaril (po vzoru nekaterih kinoloških društev v Murski Soboti in okolici), z željo, da dobi park vsebino in »dušo«. Ker je to tudi v interesu MOMS, bomo pri tem tudi materialno pomagali.

Bojan Petrijan: Sam sem kinolog že več kot 30. let, zato pa je nastal pasji park na izjemni lokaciji ob neposredni bližini »pljuč« mesta Murska Sobota. V letu 2014, ko smo ga vzpostavili, je bila ideja preselitev KD Murska Sobota na to lokacijo, nabava raznih igral za vadbo ipd. Zasajena so bila drevesa in ob sami lokaciji je bil zamišljen center nordijske hoje in motorični park. Novo vodstvo je žal smernice spremenilo in res pozabilo na potencial, ki ga ponuja tudi »Pasji turizem«. Na lokaciji pasjega parka se srečuje kar nekaj kinologov in drugih ljubiteljev psov, zato je zagotovitev pitne vode prvo, kar bi uredil kot nadaljevanje zastale investicije. Nadalje bi lokacijo ponudil v upravljanje društvu (omejeno območje), zagotovil nekaj odličnih vadbenih pripomočkov in se zavzel, da Murska Sobota »pride« do lastne skupine za reševanje v primeru elementarnih nesreč. Kot sem že omenil, pa vidim tudi ogromno priložnosti v razvoju »Pasjega turizma« v času svetovnih razstav, taborjenj ob izmenjavi znanj svetovno znanih inštruktorjev, maratonov s psi ipd.

Tudi v Murski Soboti, kot po vsej Sloveniji obstaja velik problem prevelikega števila prostoživečih mačk. Kako bi spremenili odnos javnosti do njih in jih iz »nadloge« spremenili v »okras« mesta?

Aleksander Jevšek: Menja sem, da število prostoživečih mačk v Murski Soboti dobro obladujemo: MOMS je prva podprla predlog Društva za zaščito živali po sofinanciranju dveh delovnih mest v društvu. Stalne zaposlitve omogočaju, da so v Društvu hitro odzivni in takoj odreagirajo na vsak poziv občanov, v kolikor je potrebno rešiti težave brezdomnega muca ali psička. MOMS tudi neodplačno omogoča uporabo občinskega prostora za delovanje Društva za zaščito živali in skladiščenja hrane. V našo hišo smo sprejeli Figara in Nano – dve brezdomni muci, ki se odlično razumeta s starejšo muco Ajšo in psičko Thijo :)

Bojan Petrijan: Sam sem v času spremembe zakonodaje že predlagal, da bi uvedli obvezno označevanje (čipirati) mačk (takrat je strošek vstavljanja čipa bil zanemarljiv). Še posebej, ker odnos prebivalstva do omejevanja oploditev muc še ni na zavidljivi ravni. Za prostoživeče mačke bi uredil posebne »cone«, kjer bi muce živele »mačje« življenje, bodoči lastniki pa bi si jih lahko ogledovali in izbrali za svoje.

Kakšne ukrepe bi sprejeli, da bi ustavili naraščanje števila brezdomnih muc?

Aleksander Jevšek:  Takšne kot smo jih v naši družini (opisano zgoraj) pa seveda neprestano ozaveščanje in podpora programom za ozaveščanje otrok in starejših. Ukrep sofinanciranja kastracije in sterelizacije brezdomnih in sprejetih muc se mi zdi dober ukrep.

Bojan Petrijan: Odlično sodelovanje in finančno pomoč Društvu za zaščito živali bi ohranil in dodatno okrepil. Nadaljeval bi z osveščanjem prebivalstva, pomenom kastracij/sterilizacij, proučil bi možnost označevanja skozi stroškovni vidik in zainteresiranost lastnikov.

Kaj menite o možnosti vzpostavitve občinskega nadzora nad čipiranjem psov predvsem na podeželskih območjih občin? Zakonodaja predvideva tak nadzor preko občinskih redarskih služb in se, kot vemo, ne izvaja. S povečanim nadzorom bi se namreč zmanjšalo število nečipiranih psov, s tem pa tudi stroški občin.

Aleksander Jevšek: V MOMS se s strani redarske službe in občinske inšpekcije tovrstni nadzori v sodelovanju z veterinarsko inšpekcijo periodično izvajajo. Ocenjujem, da v MOMS problem obvladujemo (zopet v sodelovanju s Društvom za zaščito živali). Podpiram pa izvajanje tovrstnih nadzorov in čepiranja tudi na podeželju.

Bojan Petrijan: Psi bi morali biti obvezno čipirani že od leta 2003 naprej. V kolikor bi inšpekcijske službe opravljale nadzorstveno funkcijo in letno opravile naključne nadzore določenega števila psov, bi imeli danes za vzorec psov brez lastnikov. Zakaj torej prenos obveznosti na redarske službe občin? Vseeno pa DA, če so občine zaradi neučinkovitosti državnih služb sprejele to možnost, je neodgovorno, da je ne bi izvajale. Seveda pa sem zagovornik mehkega pristopa z osveščanjem, torej najprej opozorila, ne globljenja.


SEZNAM OSTALIH OBČIN NAJDETE S KLIKOM NA TO POVEZAVO!

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.