30.06.2016

Najpogostejše zmote: 2. del - kaj je res, kaj ni?

V preteklih letih se je vzgoja psov zelo spremenila. Ovrgli smo marsikaj, kar je še do nedavnega veljalo za osnovo pri ravnanju s psi. Danes vemo, da lahko psa vzgojimo z ljubeznijo in potrpljenjem, namesto z drilom in pritiskom. Vseeno pa še vedno obstajajo različne zmote. V prvem delu smo že predstavili nekaj najpogostejših, sledi drugi del:

 

6. ZMOTA: "Kar se pes nauči, nikoli ne pozabi."

 

Vsak skrbnik je vesel, ko s svojim psom uspešno zaključi tečaj osnovnega šolanja. Mnogi pa so po tem prepričani, da s psom ni treba več vaditi vaj poslušnosti. Takšno razmišljanje je zmotno. Naučeno je treba redno ponavljati in utrjevati. Še najbolje je, da vaje ponavljamo vsak dan. To lahko naredimo med sprehodom, preden psa spustimo s povodca. Naredimo nekaj vaj poslušnosti, in ker je pes lepo delal, ga za nagrado spustimo. Prav tako ne drži, da lahko učimo le mladega psa. Pes je učljiv vse življenje in bo zelo zadovoljen, če ga bomo naučili kaj novega tudi v njegovih zelo zrelih letih. Pes ima rad novosti, dolgočasje pa ga ubija.


7. ZMOTA: "Pri nekaterih pasmah ne moremo odpraviti pasemskih značilnosti."

 

Mnogi skrbniki nevzgojenost svojega psa pripisujejo njegovim pasemskim značilnostim. Tako so za beagla prepričani, da ga zaradi njegovega močnega lovskega nagona nikjer ne smejo spustiti s povodca. Za jazbečarje pravijo, da jih ni mogoče ničesar naučiti, ker so tako trmasti. Labradorci pa so za nekatere tako pametni, da jih sploh ni treba učiti … Seveda tudi to ni res. Vsaka pasma ima sicer svoje pasemske značilnosti, ki jih moramo upoštevati pri vzgoji in šolanju. Ampak vsakega psa lahko učimo in ga tudi moramo, ne glede na to, kako razvit lovski nagon ima, kako trdoglav je in kako pameten. Tudi najmanjšega psa, na primer čivavo, moramo skrbno vzgojiti, sicer nam bo vse življenje delal preglavice.


8. ZMOTA: "Pes je z mize ukradel kos pečenke in ima zato slabo vest."

 

Ne bo držalo. Pes se zaradi storjenega dejanja ne počuti slabo in tudi nima občutka slabe vesti. Gre zgolj za to, da se boji naše jeze, ko bomo ugotovili, da je naredil napako. Vsak pes, ki živi z nami, natančno ve, kaj sledi takšnemu našemu razpoloženju. Nič dobrega zanj, zato je na zunaj videti, kot bi imel slabo vest. Podobno velja za primer, ko pes ne pride, čeprav ga večkrat in glasno pokličemo. Ko končno le pride, čuti našo jezo, zato prihaja počasi, obotavljajoče se in s sklonjeno glavo. Slaba vest? Kje pa! Naš pes je le dovolj pameten, da čuti naše razpoloženje.  


9. ZMOTA: "Pes maha z repom – vesel je. Pes naskoči vrstnika – gre za seksualno razpoloženje."

 

Če pes maha z repom, je vesel, kar vedo celo majhni otroci. Psa, ki maha z repom, lahko torej mirno pobožamo, čeprav ga ne poznamo. Ne drži! Mahanje z repom pomeni, da je pes vznemirjen. Srečanje s psom, ki gre mimo na drugi strani ograje, ne bo nujno prijazno, četudi maha z repom. Zgolj mahanje z repom torej ne pomeni, da je pes prijazen, treba je opazovati tudi telesno govorico in obrazno mimiko, da si bomo o njegovem razpoloženju lahko ustvarili popolno sliko. Tudi prepričanje, da pes naskoči vrstnika iz seksualnih razlogov, ne drži. Druga stvar je, če pes naskoči gonečo se psico. Naskakovanje vrstnika (ali pa človeka) pa je le redko povezano s spolnostjo. Pri tem gre po navadi za to, da pes želi nad drugim prevladovati. Če naš pes naskakuje ljudi, bomo morali seveda ukrepati in ga te oblike neželenega vedenja odvaditi.


10. ZMOTA: "Če je psa strah, moramo to spregledati."

 

Do nedavnega smo poznavalci vedenja psov svetovali, da se ne smemo odzvati, če pes kaže znake prestrašenosti. Pomirjujoče besede oziroma tolažba namreč strah le povečajo oziroma s takšnim ravnanjem plašno vedenje potrjujemo. To načeloma drži. Če pa je pes v res hudem strahu in se panično trese, mu moramo pomagati. Seveda ne tako, da bi ga pomilovali. Prav je, da ga v takšnem primeru pokličemo k sebi in mu s samozavestnim glasom dopovemo, da je vse v redu in da naj ostane v naši bližini – pes nam bo za takšno ravnanje zelo hvaležen. Ne nazadnje smo mi tisti, ki svojemu štirinožnemu prijatelju v kritičnih okoliščinah zagotavljamo varno zavetje. 


Ne spreglej: Najpogostejše zmote: 1. del - kaj je res, kaj ni?

 

Avtor: Rok Šolar

Foto: Shutterstock

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.