Kamnik: Odgovori županskih kandidatov

V nedeljo, 18. novembra, bodo potekale redne volitve v občinske svete in redne volitve županov. Volilna kampanja je v polnem teku, na portalu Pes moj prijatelj pa smo se odločili, da bomo kandidatom za župane po posameznih občinah zastavili nekaj vprašanj s področja zaščite živali. Osredotočili smo se na konkretne problematike s področja živalovarstva v posameznih občinah, pri sestavi vprašanj pa so nam pomagali tudi strokovnjaki, predstavniki lokalnih društev za zaščito živali in bralci spletnega portala. Kandidatom v posameznih občinah so bila zastavljena enaka vprašanja. Objavljamo odgovore kandidatov, ki smo jih prejeli v roku. Odgovori niso lektorirani.

 

SEZNAM OSTALIH OBČIN NAJDETE S KLIKOM NA TO POVEZAVO!

 

Županska kandidata v Občini Kamnik navajamo po abecednem redu priimka:

 

Kaj menite o možnosti / nujnosti vzpostavitve enotnih cen storitev na ravni države, s katero bi regulirali cene storitev za oskrbo zapuščenih živali, ki jih zavetišča zaračunavajo pogodbenim občinam? Cene storitev se med zavetišči namreč zelo razlikujejo. Občina Kamnik ima sklenjeno pogodbo z zavetiščem Horjul, ki občini obračunava tudi do enkrat višjo ceno storitev v primerjavi z nekaterimi drugimi zavetišči.

Matej Slapar: Cene storitev za oskrbo zapuščenih živali v Sloveniji so visoke. Na to problematiko je že pred leti opozarjal poslanec, mag. Matej Tonin. Kot župan občine Kamnik se bom zavzel za enotno reševanje problematike po celotni državi. Pomembno pri vsej stvari pa je tudi ozaveščanje javnosti, da je lastništvo hišnega ljubljenčka tudi odgovornost in obveza.

Sandi Uršič: Menim, da je poenotenje cen storitev oskrbe zapuščenih živali na ravni države nujno potrebno, saj se cene storitev med zavetišči enostavno preveč razlikujejo, ob tem pa nimamo nadzora nad tem, kakšne storitve so bile opravljene. Slovenija potrebuje register cen zavetišč oziroma priporočen cenik na ravni države. Glede na trenutne razmere se lahko upravičeno vprašamo, ali določena zavetišča resnično opravljajo svoje poslanstvo ali imajo pred očmi le zaslužek. Če pogledamo samo primer Kamnika, so stroški z naslova oskrbe zapuščenih živali v zadnjih letih skokovito narasli. Še v letu 2011 nas je oskrba stala okrog 15 tisoč evrov, lansko leto pa je bil za znesek že blizu 40 tisočim evrom. Menim, da je pogodbo z zavetiščem potrebno revidirati in izvesti nov javni razpis, ob tem pa preračunati tudi možnosti uvedbe lastne službe za oskrbo zapuščenih živali.

Matjaž Zorman: Nisem pristaš regulacije, saj je reguliranje cen značilnost preteklih režimov. Cene mora oblikovati trg, ponudba in povpraševanje.

Igor Žavbi: Vladi je potrebno predlagati sofinanciranje pri kastraciji in sterilizaciji psov in mačk, s tem bi dosegli bolj enotne in za občino sprejemljivejše cene za oddane živali v katerokoli zavetišče v Sloveniji.

Ste pripravljeni kot župan poiskati cenejše alternative pri oskrbi brezdomnih psov in muc oz. z zavetiščem "izpogajati" nižjo ceno oskrbe, ki bo primerljiva z drugimi slovenskimi zavetišči, prihranek pa recimo nameniti drugim aktivnostim za reševanje problematike brezdomnih živali?

Matej Slapar: Občine morajo za izvajanje te  javne  službe  objaviti  razpis.  Letos je bil razpis ponovno objavljen,  a  se  je  kot edino javilo Zavetišče za zapuščene živali Horjul s katerim imamo sklenjeno pogodbeno razmerje. Verjamem, da na dotičnem področju lahko najdemo še rezerve, morda tudi s katerim drugim pogodbenim partnerjem. Privarčevan denar bi lahko preusmerili oz. ga namenili za druge pomoči na tem področju (šolanje psov vodnikov, šolanje psov krvosledov,…).

Sandi Uršič: Kot sem omenil, koncesijsko pogodbo je potrebno revidirati, saj je nesprejemljivo, da plačujemo nekajkrat višje cene storitev kot jih ponujajo drugim občinam oziroma kot jih nudijo druga zavetišča.

Matjaž Zorman: Izpeljal sem številne projekte, ki so uspešni zaradi racionalnosti. To nameravam početi tudi v prihodnje.

Igor Žavbi: Kot župan se bom zavzemal za rešitev problematike brez domih psov in mačk najprej s strožjimi ukrepi v svoji občini, nato pa bom  z zavetišči v Sloveniji poiskal najugodnejšo varianto za oskrbo teh živali.

Ali in kdaj ter kje predvidevate ureditev varno ograjenega pasjega igrišča oz. pasjega parka v Kamniku?

Matej Slapar: Po vzoru Trzina ter predvsem Ljubljane že nekaj časa razmišljam o tem, da se zgradi pasje igrišče tudi v Kamniku. Zavedam se, da ograjeno pasje igrišče omogoča prijazno sobivanje lastnikov psov, psov in preostalih občanov, zato menim, da moramo pasji park ustanoviti čimprej (v prihodnjem štiriletnem mandatu) v sodelovanju z zasebniki in društvi. Lokacija mora biti skrbno izbrana, da je v kratkem času (10 do 15 minut hoje) dostopna čim večjemu številu lastnikov psov. V mislih imam nekaj rešitev.

Sandi Uršič: Ja, menim, da Kamnik po zgledu Ljubljane in še nekaterih slovenskih mest potrebuje ograjeno pasje igrišče in pasje stranišče. V mestih morajo po zakonu lastniki psov imeti pse na povodcih, v ograjenem parku pa lahko prosto tečejo, se igrajo in tudi socializirajo. Stroški ureditve takšnega parka so za občino minimalni in potrebne je le nekaj dobre volje, da se to uredi. Na enem izmed mojih pogovornih popoldnevov, ki jih vsako sredo prirejam po občini, smo odprli tudi to temo in prebivalci Duplice so na primer izrazili potrebo po takšnem parku. Interes je, torej to lahko izvedemo.

Matjaž Zorman: Menim, da je tak park potreben, saj sem velik ljubitelj živali in podpiram take in
podobne ideje. Potencialnih lokacij je več zato nameravam več lokacij dati v javno obravnavo, na podlagi možnosti se bo tako uredil park, ki bo zagotavljal varno in urejeno druženje ter tako povečal  kvaliteto življenja občanov. Tistih, ki imajo ljubljenčke, kot tudi tistih, ki jih nimajo.

Igor Žavbi: Možnost ureditve ograjenega prostora za pasje igrišče v občini Kamnik obstaja, je pa potrebno poiskati sofinanciranje tudi s strani lastnikov psov.

Ali bi kot župan premislili o pomoči socialno ogroženim lastnikom živali pri kritju stroškov sterilizacij in kastracij mačk in nujnih zdravljenj psov in mačk?

Matej Slapar: Tu gre za problem, ki ga je potrebno reševati večplastno. Prvi korak je nedvomno ozaveščanje - Občina bo skupaj z društvi in zavetišči ozaveščala ljudi o dolžnostih, ki jih lastništvo živali prinese, ljudje morajo pred lastništvom razmisliti o zmožnostih, tako finančnih, kot tudi časovnih in se šele po oceni svojih zmožnosti odločiti za lastništvo živali. Drugi korak pa je pomoč tistim, ki so že lastniki živali in imajo težave s kritjem omenjenih stroškov, vendar moramo imeti v prvi vrsti pred očmi socialno ogrožene občanke in občane, ki težko shajajo iz meseca v mesec tudi brez hišnih ljubljenčkov.

Sandi Uršič: Glede na porast števila zapuščenih psov in predvsem mačk bi morali razmišljati tudi o tem. Ljudje, ki imajo plače po 600 evrov ali pa upokojenci s 300 evri pokojnine si razumljivo težko privoščijo sterilizacijo, ki znaša 80 evrov. Občina lahko s subvencioniranjem pripomore k zmanjšanju števila zapuščenih živali.

Matjaž Zorman: Hišni ljubljenčki ne morejo biti stvar občine, zato občina, v kolikor bom župan, omenjenih stroškov ne bo pokrivala. V okviru poslanstva občine je, da zagotovi prostor za aktivnosti z živalmi, za pokrivanje stroškov ljubljenčkov, pa občina ni pravi naslov.

Igor Žavbi: V prvi vrsti je lastnik hišnega ljubljenčka sam odgovoren za kritje stroškov sterilizacije in kastracije, kakor tudi za vsa preventivna cepljenja proti kužnim boleznim. Seveda pa je v interesu občine tudi preprečevanje širjenja nezaželenih legel psov in mačk, pa tudi prenašanje kužnih bolezni, za to bi v primerih, ko lastnik res nima zadostnih finančnih sredstev občina prispevala tudi delež finančnih sredstev za to.

Je po vašem mnenju Kamnik psom prijazna občina? Kaj bi še morali v občini postoriti, da bi bilo za pse in njihove skrbnike bolje poskrbljeno?

Matej Slapar: Po mojem mnenju je Kamnik psom prijazna občina, sigurno pa še obstajajo možnosti za izboljšave, ki jih bo občina skupaj z društvi in zainteresirano javnostjo poskušala realizirati. Prvi projekt na tem področju bi zagotovo bil pasji park. Poleg sprehajalnih poti in rekreacijskih površin, ki jih v naši občini ni malo imamo nameščenih tudi precej smetnjakov za iztrebke in sam osebno mislim, da je bilo nekaj že narejenega, da pa nas kar precej dela še čaka.

Sandi Uršič: Iskreno, v Kamniku lahko na tem področju pokažemo več dobre volje in poskrbimo za naše štirinožne prijatelje. Eno je ograjen pasji park, o katerem sem govoril zgoraj. So pa tu tudi pasja stranišča, koši za pasje iztrebke z vrečkami, pitniki za pse, urejene pešpoti, kjer se lahko sprehajalci varno sprehajajo s svojimi psi. Sam veliko govorim o združevanju ljudi in tudi živali so eden od vzvodov, da to lahko dosežemo. Podpiram vključevanje vrtcev, šol in tudi doma za starejše občane v skrb za živali. Tistim, ki zaradi bolezni ali zaradi zaposlenosti ne utegnejo sprehajati svojih psov, lahko z organizirano mrežo prostovoljcev priskrbimo ustrezno varstvo psov. Da postanemo psom prijaznejše mesto, je tudi dodatna priložnost za turizem. Če bomo vzpodbujali lastnike lokalov in ponudnike prenočišč, da postanejo psom prijazni, da jih sprejmejo v notranjost, jim ponudijo vodo in morda kakšen priboljšek, je to le začetek.

Matjaž Zorman: Moje stališče je, da je vsaka občina do živali prijazna, tako tudi Kamnik. Žal se prepogosto dogaja, da so lastniki živali tisti, ki povzročajo nejevoljo. Vsaka žival ima biološke potrebe, za katere morajo poskrbeti lastniki, kar pa se pogosto ne zgodi.

Igor Žavbi: Kamnik je dokaj prijazna občina za lastnike psov, saj je možno v občini socializirati psa v dveh kinoloških klubih (KK Duplica in KK Kamnik). Oba kluba imata na razpolago dokaj dobro urejena vežbališča in usposobljen kader za šolanje psov in predvsem njihovih lastnikov. Z minimalnim finančnim vložkom lastnik psa dobi potrebno znanje in tudi napotke (tudi veterinarske) za bolj kvalitetno sobivanje ljudi in živali na istem prostoru. Tudi kamniški lovci  svoje člane ozaveščajo in izobražujejo na področju kinologije in spodbujajo  pozitiven odnos do psov. Lovci del svojih finančnih sredstev od letne članarine namenjajo prav za področje kinologije.

Bo občina pod vašim županovanjem pripravljena vložiti določena finančna sredstva v preventivo, denimo v subvencije cen kastracij in sterilizacij predvsem mačk, ki ponekod predstavljajo neobvladljiv problem, saj se ljudje zaradi visokih cen teh posegov zanje ne odločajo pogosto, neželene mladiče pa zavržejo in tako postanejo problem lokalnih skupnosti?

Matej Slapar: Privarčevan denar iz naslova znižane cene storitev zavetišča bi preusmerili za delovanje društev za skrb živali, ti pa bi po svoji presoji razpolagali s pridobljenimi sredstvi. V kolikor bi ocenili, da je subvencioniranje kastracij in sterilizacij smiselno, temu ne bi oporekal. V tem trenutku pa tovrstne subvencije zakonsko niso dovoljene.

Sandi Uršič: Čeprav sem zagovornik načela »moja žival, moja odgovornost«, bomo glede na vedno večje število zapuščenih muc in psov morali poskrbeti tudi za to, a ne le v obliki subvencij, ampak tudi v obliki izobraževanj za občane. Za kaj takega lahko pridobimo tudi evropska sredstva, na kar so v preteklosti pozabljali.

Matjaž Zorman: Menim, da zagotavljanje finančnih sredstev v preventivo ni zadeva občine.

Igor Žavbi: Pod mojim vodstvom občine Kamnik bomo poskrbeli, da bo skupina za to kompetentnih članov naše stranke pripravila izhodišča za reševanje te problematike predvsem za potepuške in zapuščene mačke in tudi program ozaveščanja občanov glede te problematike. Trdim pa lahko, da v občini Kamnik ni potepuških psov, so le zapuščeni, oziroma psi, ki pobegnejo od doma za kratek čas. Lastništvo psov je veliko lažje kontrolirati, saj so skoraj vsi psi, ki so mlajši kot 5 let čipirani. Poleg tega pa lovci kamniške občine dokaj dobro poznajo področje in imajo nadzor nad psi, ki so nekontrolirano prisotni v okolju. Lovski čuvaji redno poročajo o izsledkih  tudi glede problematike nekontroliranega gibanja psov na terenu.

Kaj menite o možnosti vzpostavitve občinskega nadzora nad čipiranjem psov predvsem na podeželskih območjih občin? Zakonodaja predvideva tak nadzor preko občinskih redarskih služb in se, kot vemo, ne izvaja. S povečanim nadzorom bi se namreč zmanjšalo število nečipiranih psov, s tem pa tudi stroški občin.

Matej Slapar: Vsekakor ne bi delal razlik med podeželskimi in mestnimi območji. Je pa problem, ker se občinskim redarskim službam daje vedno več pristojnosti in že sedaj težko podelujejo zadane naloge. Če se bodo na tem področju pojavili večji problemi, se bo na oddelku redarskih služb treba kadrovsko okrepiti.

Sandi Uršič: Nadzor nad čipiranjem psov je potreben, saj bi z leti tako zmanjšali število nečipiranih psov, ki se znajdejo v zavetiščih in postanejo stroškovno breme občine. Menim, da je trenutni nadzor preohlapen in absolutno podpiram odgovorno lastništvo.

Matjaž Zorman: Problematika je zakonsko urejena, v realnosti pa se mnogokrat ne izvaja. Tako je na mnogih področjih. Konkretno menim, da zadeva ni tako pereč problem, da bi ga bilo smiselno prioritetno obravnavati. Živim in delam v Kamniku in tega problema ne opažam.

Igor Žavbi: Čipiranje rodovniških psov je zakonsko že dolga leta obvezno (nadzor izvajajo vzrejni referenti za vsako pasemsko skupino in poročila o tem posredujejo KZS). Čipiranje nerodovniških psov je prav tako obvezno in nadzor izvaja tudi veterinarska inšpekcija. Mogoče bi bilo smiselno za to skupino psov od lastnikov samic zahtevati prijavo legel in nadzor občinskih redarjev in veterinarske službe v občini. Problematični so psi starejši od 5 let.

Ali podpirate obvezno čipiranje mačk in uvedbo centralnega registra mačk po vzoru centralnega registra psov kot ukrep za nadzor nad ravnanjem z mačkami in nadzor nad mačjo populacijo in zakaj da oz. zakaj ne?

Matej Slapar: S čipiranjem mačk bi dosegli večjo kontrolo nad mačjo populacijo in nad neodgovornimi lastniki, zato obvezno čipiranje mačk podpiram, prav tako podpiram uvedbo centralnega registra mačk na državni ravni. Vse dodatne obveznosti pa za seboj potegnejo stroške, zato je pred vsako novo uvedbo potrebno smiselno preučiti tudi druge za državo/občino pomembne potrebe in se odločiti glede prioritet.

Sandi Uršič: Podpiram, saj je število zapuščenih mačk v Kamniku precej večji problem kot pri psih. Poznamo primer Parmove ulice, kjer je situacija že praktično nevzdržna. A zavedam se tudi, da je mačja populacija najpogostejša na podeželju, kjer je standard življenja nižji kot v mestih in si ljudje ta strošek mnogo težje privoščijo. Če želimo rešiti to problematiko v občini, bomo morali podati roko ljudem in vsaj delno pomagati s subvencijami.

Matjaž Zorman: Ne podpiram čipiranja mačk. V kolikor pričnemo s čipiranjem mačk, se lahko prične tudi čipiranje hrčkov, papig in drugih hišnih ljubljenčkov.

Igor Žavbi: Čipiranje mačk bi bilo nujno, seveda pa bi moralo biti to za novorojene živali obvezno. To pa lahko uredi le nov zakon za to skupino živali na državnem nivoju. Živali bi tako imele zabeleženega lastnika in s tem bi bil nadzor nad njimi veliko lažji in cenejši.


SEZNAM OSTALIH OBČIN NAJDETE S KLIKOM NA TO POVEZAVO!

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.