Škofja Loka: Odgovori županskih kandidatov

V nedeljo, 18. novembra, bodo potekale redne volitve v občinske svete in redne volitve županov. Volilna kampanja je v polnem teku, na portalu Pes moj prijatelj pa smo se odločili, da bomo kandidatom za župane po posameznih občinah zastavili nekaj vprašanj s področja zaščite živali. Osredotočili smo se na konkretne problematike s področja živalovarstva v posameznih občinah, pri sestavi vprašanj pa so nam pomagali tudi strokovnjaki, predstavniki lokalnih društev za zaščito živali in bralci spletnega portala. Odgovori niso lektorirani.

 

SEZNAM OSTALIH OBČIN NAJDETE S KLIKOM NA TO POVEZAVO!

 
Kaj menite o možnosti / nujnosti vzpostavitve enotnih cen storitev na ravni države, s katero bi regulirali cene storitev za oskrbo zapuščenih živali, ki jih zavetišča zaračunavajo pogodbenim občinam? Cene storitev se med zavetišči namreč zelo razlikujejo. Občina Škofja Loka ima sklenjeno pogodbo z zavetiščem Horjul, ki občini obračunava tudi do enkrat višjo ceno storitev v primerjavi z nekaterimi drugimi zavetišči.

 

Rolando Krajnik: Seveda pozdravljam enotne cene za celo državo, vendar se zavedam, da imajo zavetišča različne stroške. Potrebno je preučiti celotno zadevo in ugotoviti če so na tem področju možni kakšni prihranki.

Tine Radinja: Možnost vzpostavitve enotnih cen storitev na ravni države se nam zdi dobra ideja, seveda v kombinaciji z zagotavljanjem in nadzorom nad enako kakovostjo storitev.

Robert Strah: Sistemske spremembe na tem področju mora izvesti država in ne lokalne skupnosti, ki za izvajanje te javne službe izberejo koncesionarja. Ne le Občina Škofja Loka, tudi drugod v regiji, se običajno kot edini ali najustreznejši koncesionar javni omenjeno zavetišče.

Ste pripravljeni kot župan poiskati cenejše alternative pri oskrbi brezdomnih psov oz. z zavetiščem "izpogajati" nižjo ceno oskrbe, ki bo primerljiva z drugimi slovenskimi zavetišči, prihranek pa recimo nameniti drugim aktivnostim za reševanje problematike brezdomnih živali?

Rolando Krajnik: Na vsak način sem se kot župan pripravljen pripravljen poiskati cenejšo alternativo oz. z Zavetiščem Horjul izpogajati za nižjo ceno, prihranek pa nameniti drugim aktivnostim za reševanje brezdomnih živali.

Tine Radinja: V navezavi na zgornje vprašanje – taka celostna ureditev se nam zdi najboljša rešitev – torej da. Pripravljen sem tudi problematiko izpostaviti na združenjih občin, kjer bi taka pobuda lahko tudi uspela.

Robert Strah: Kot župan Škofje Loke bom na vseh področjih deloval gospodarno, transparentno in učinkovito. V prvem mesecu županovanja bom preveril konkurenčnost cen in ustreznost storitev ter izpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani koncesionarja.

Ali in kdaj ter kje predvidevate ureditev varno ograjenega pasjega igrišča oz. pasjega parka v Škofji Loki?

Rolando Krajnik: Če se bi pokazala potreba sem seveda pripravljen dati občinskemu svetu pobudo, da se v bližini Škofje Loke postavi ograjeno pasje igrišče oz. pasji park. Odgovor na to kje in kdaj bi se park postavil, pa je odvisen od zmožnosti občinskega proračuna in prostorske umestitve.

Tine Radinja: Ko cilj smo si to zapisali v naš program, kje bi ga lahko locirali, pa še preverjamo.

Robert Strah: Prednostno je potrebno pristopiti k dodatnem urejanju parkov za občane in občanke strnjenih naselij. V kolikor bo izražen javni interes za ureditev varno ograjenega pasjega igrišča oz. parka, bomo k temu pristopili sistemsko ob sodelovanju krajevnih skupnosti ter okoliških prebivalcev. Pasji park bi uredili po konceptu npr. Šmartinskega parka v Ljubljani, kjer poleg ograjenega igrišča ponudimo tudi klopi za obiskovalce, koše za smeti in koše za pasje iztrebke. Potencialne lokacije je potrebno iskati v bližini strnjenih naselij, ob upoštevanju prostorskih danosti in razpoložljivih površin za ta namen.

Ali bi kot župan premislili o pomoči socialno ogroženim lastnikom živali pri kritju stroškov sterilizacij in kastracij mačk in nujnih zdravljenj psov in mačk?

Rolando Krajnik: Da, kot župan bi premislil od pomoči socialno ogoroženim lastnikom živali pri kritju stroškov sterilizacij in kastracij maćk in nujnih zdravljenj pslov in mačk.

Tine Radinja: Premislil vsekakor. Sicer naloge občine definira področna zakonodaja.

Robert Strah: Občinski proračun bo tudi v bodoče poleg servisiranja rednih nalog (kamor spadajo tudi socialni transferji) izjemno razvojno naravnan za zagotavljanje zadostnih vrtčevskih in stanovanjskih kapacitet, novih prometnih povezav, razvoja podeželja in ohranjanja kulturne dediščine, zato tovrstnih, dodatnih subvencij ne bomo načrtovali.

Je po vašem mnenju Škofja Loka psom prijazna občina? Kaj bi še morali v občini postoriti, da bi bilo za pse in njihove skrbnike bolje poskrbljeno?

Rolando Krajnik: Mislim, da je  občina Škofja Loka relativno prijazna do psov. Mogoče bi bilo potrebno postaviti kakšen koš za pasje iztrebke več in kot že rečeno, postaviti pasji park.

Tine Radinja: Žal (še) ne. Tako v strogem centru, kot izven je premalo košev za pasje iztrebke in marsikaj bi lahko še storili – seveda v sodelovanju z lastniki psov.

Robert Strah: Vsekakor. Škofja Loka razpolaga z zavetiščem za mačke, razpolagamo s kvalitetno živinozdravstveno oskrbo, ob sprehajalnih poteh v območju strnjenih naselij imamo številne koše za pasje iztrebke, ob katere nameščamo roloje z vrečkami, številni bari in trgovine v mestu so prijazne do štirinožnih prijateljev. Javnost tudi preventivno obveščamo o pravilnem ravnanju, občinsko redarstvo občasno izvaja nadzor nad upoštevanjem področnih pravil. Smo občina, ki je odzivna na pobude občanov in v zvezi s tem izvajamo področne izboljšave. Vsekakor so rezerve predvsem v odgovornejšem ravnanju lastnikov, skrbnikov psov ter ozaveščanju javnosti. S strani občine pa bo v centru mesta (npr. Mestni trg) nameščen še kakšen dodaten koš za pasje iztrebke.

Bo občina pod vašim županovanjem pripravljena vložiti določena finančna sredstva v preventivo, denimo v subvencije cen kastracij in sterilizacij predvsem mačk, ki ponekod predstavljajo neobvladljiv problem, saj se ljudje zaradi visokih cen teh posegov zanje ne odločajo pogosto, neželene mladiče pa zavržejo in tako postanejo problem lokalnih skupnosti?

Rolando Krajnik: Da, občina pod mojim vodstvom bo pripravljena vložiti določena finančna sredstva v preventivo oz. v subvencioniranje kastracij in sterilizacij.

Tine Radinja: Doslej smo na tem področju zelo dobro sodelovali s društvom Žverca in upamo, da bo tako tudi v prihodnje.

Robert Strah: Občina že vlaga v preventivo in bo tudi v bodoče skrbela za že našteta področja. V primeru izpostavljenosti posamezne problematike bo ustrezno ukrepala.

Kaj menite o možnosti vzpostavitve občinskega nadzora nad čipiranjem psov predvsem na podeželskih območjih občin? Zakonodaja predvideva tak nadzor preko občinskih redarskih služb in se, kot vemo, ne izvaja. S povečanim nadzorom bi se namreč zmanjšalo število nečipiranih psov, s tem pa tudi stroški občin.

Rolando Krajnik: Zdi se mi primerno, da občina vzpostavi nadzor nad čipiranjem psov.

Tine Radinja: Vsak pes bi moral biti čipiran. Nimamo podatka, da so podeželska območja posebej problematična oziroma bolj izpostavljena. Nadzor je možen preko inšpektorata, ki naj bi ga v novem mandatu ponovno vzpostavili.

Robert Strah: Čipiranje psov pripomore tudi k lažji dokazljivosti lastništva, zato je nadzor na tem področju potreben. Vsekakor pa je potrebno prvenstveno upoštevati vse področne naloge redarske službe in razpoložljive kadrovske resurse ter dejansko problematiko v posameznem lokalnem okolju.

Ali podpirate obvezno čipiranje mačk in uvedbo centralnega registra mačk po vzoru centralnega registra psov kot ukrep za nadzor nad ravnanjem z mačkami in nadzor nad mačjo populacijo in zakaj da oz. zakaj ne?

Rolando Krajnik: Podpiram  obvezno čipiranje mačk in uvedbo centralnega registra mačk. To pa predvsem zato lažje identifikacije izgubljenih mačk, dosegli bi tudi večjo kontrolo nad populacijo mačk in kontrolo nad neodgovornim skrbniki mačk.

Tine Radinja: Načeloma da. Vseeno na tem področju nimamo dovolj znanja in bi bili veseli širše strokovne in javne razprave.

Robert Strah: Podpiram, saj bi bilo lastništvo preprosto dokazljivo. Poleg slednjega bi se vzpostavil nadzor tudi nad mačjo populacijo in v določenih primerih preprečilo tudi odtujevanje mačk.

SEZNAM OSTALIH OBČIN NAJDETE S KLIKOM NA TO POVEZAVO!

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.