Pes v zavetišču

undefined

Če pride do okoliščin, zaradi katerih psa preprosto ni več mogoče obdržati, je psa mogoče oddati zavetišču. Odločitev za takšno dejanje prav gotovo ni preprosta, saj se s tem praktično ločujemo od člana družine. Navadno se za tako rešitev ljudje odločajo v primeru selitve v oddaljene kraje, smrti v družini, razvez, bolezni, kakršne so alergije itd.

 

V Sloveniji je zagotovitev zavetišča za zapuščene živali opisana kot lokalna zadeva javnega pomena, kar med drugim pomeni, da mora vsaka občina zagotoviti po eno mesto v zavetišču za vsakih 800 registriranih psov v občini. Če občina nima svojega zavetišča, mora imeti sklenjeno pogodbo z zavetiščem v drugi občini.

 

Zavetišče sprejema prijave o zapuščenih živalih, zagotavlja potrebno veterinarsko pomoč zapuščenim živalim, zagotavlja ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščenih živali v zavetišču, skrbi za iskanje lastnikov teh živali oziroma prodajo ali oddajo živali novim lastnikom. Če najdete izgubljenega psa, morate o tem v roku 24 ur obvestiti zavetišče, ali psa vrniti lastniku, če vam je ta poznan.

 

Predaja psa zavetišču

 

Ko psa predamo zavetišču, mu damo možnost, da ga bo v doglednem času nekdo posvojil in bo s tem pes dobil novo družino. Omeniti pa je treba, da je možnost oddaje psa v novo družinsko okolje omejena, predvsem pa pogojena s številnimi dejavniki. Mladiči so praviloma posvojeni lažje kot stari psi. Na posvojitev vplivajo tudi velikost psa in njegovi vedenjski vzorci. Zato je primerno, da se v postopek oddaje svojega psa vključite tudi sami, nekatera zavetišča pa bodo od vas tudi zahtevala, da določen čas oglašujete oddajo psa. V zavetišču boste podpisali izjavo, s katero kot lastnik predajate svojega psa zavetišču. Na osnovi te izjave bo nato zavetišče spremenilo zapis v Centralnem registru psov. Pozor! Spremembo lastništva lahko izvede le lastnik ali pooblaščena oseba. Predati jim morate tudi spremno dokumentacijo (potni list, morebitni rodovnik, itd.). Zavetišču pa boste plačali tudi povprečnino za oskrbo vašega psa.

 

V primeru, da ste sami našli novega lastnika, je ravno tako treba spremeniti lastništvo v Centralnem registru psov, kar je mogoče opraviti v veterinarski ambulanti ali v zavetišču.

 

Kaj storiti, če ste izgubili psa?

 

Če se vam zgodi, da ste izgubili psa, je verjetno, da se ta nahaja v zavetišču v občini, kjer se je pes izgubil ali v sosednjih občinah oziroma v zavetiščih, s katerimi imajo te občine sklenjene pogodbe, da za njih zagotavljajo prosta mesta.

 

Zavetišče bo avtomatično sprožilo postopek ugotavljanja identitete in lastništva. Če je vaš pes ustrezno registriran (številka mikročipa zapisana v potnem listu za hišne živali in podatki v Centralnem registru psov), je verjetnost, da vas bo zavetišče našlo in stopilo z vami v stik, veliko večja, kot v primeru, da psa ni mogoče identificirati.

 

V roku 72 ur morate prijaviti izgubo psa najbližjemu zavetišču za zapuščene živali. Če tega ne naredite v tem času, se šteje, da ste namerno zapustili žival, kar lahko pomeni, da gre za mučenje živali.

 

Pomembno je tudi poudariti, da z dnevom, ko je pes sprejet v zavetišče, začneta teči 8-dnevni in 30-dnevni rok, po izteku katerih nastopijo pomembne spremembe v zvezi z lastništvom psa, kakor tudi s pravico zavetišča, da psa usmrti.

 

8-dnevni rok

 

Imetnik zavetišča se šteje za skrbnika zapuščenih živali, dokler so te v zavetišču. Lastnik oziroma skrbnik najdene živali ima pravico zahtevati vrnitev živali. Če tega ne stori v osmih dneh od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče, imetnik zavetišča postane lastnik psa. Imetnik zavetišča lahko psa nato odda drugemu zainteresiranemu skrbniku, ki se zaveže, da bo za žival ustrezno skrbel. S tem dobi pes novega lastnika.

 

Zakonsko določilo, da se novi skrbnik zaveže, da bo za žival ustrezno skrbel, se v praksi izvaja tako, da zavetišča novim lastnikom dajejo v podpis izjavo o prevzemu živali. Izjava vsebuje:

 

- osebno ime in datum rojstva skrbnika;

- naslov stalnega prebivališča ter telefonsko številko;

- naslov, kjer bo bivala žival;

- opis živali;

- identifikacijska številka živali (mikročip);

- soglasje skrbnika, da predstavniki zavetišča občasno preverjajo, ali ustrezno skrbi za žival;

- soglasje skrbnika, da bo v primeru prodaje ali oddaje živali o tem obvestil imetnika zavetišča.

 

Pred oddajo živali se psice praviloma sterilizira. O izjemah odloča vodja zavetišča. V primeru, da psica ni sterilizirana, je za to potrebna utemeljitev. Opustitev sterilizacije psice je predvidena predvsem za pasemske psice oziroma za mladiče.

 

30-dnevni rok

 

Zakon o zaščiti živali v svojem 31. členu dopušča možnost, da lahko zavetišče, če mu v 30 dneh ne uspe oddati psa novemu lastniku, psa usmrti.

 

To določilo ne izhaja zgolj iz potrebe po prostih mestih v zavetiščih. Dokazano je namreč, da ima dolgotrajno bivanje v zavetišču škodljiv vpliv na dobrobit psa. Pri tem lahko nastanejo tako vedenjske motnje kot tudi spremembe zdravstvenega stanja živali.

 

Kljub temu, da zakon dovoljuje usmrtitev, pa se slovenska zavetišča tega instrumenta poslužujejo redko. Tako je možnost usmrtitve psa po 30-dnevnem bivanju v zavetišču ukrep v najbolj skrajnem primeru.

 

Avtor: Mitja Šedlbauer

Vir: O odgovornem lastništvu psa, Veterinarska uprava Republike Slovenije,  objava z dovoljenjem

Foto: Jaka Ivančič

Uporaba in kopiranje fotografij je PREPOVEDANA! Več o tem na tej povezavi.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.