31.05.2019

Precejšen odstotek psov pri nas živi na verigi

Precejšen odstotek slovenskih psov še vedno živi na verigi. "To je fizično in psihično mučenje psa. Pes namreč ni več v hiši zato, da opravlja naloge - nekateri ga imajo sicer še vedno za čuvanje imetja - ampak je predvsem partner oziroma spremljevalec," je prepričan kinolog Jože Vidic. Psi, ki večino svojega življenja preživijo na borih nekaj metrih površine v okolici svoje ute, so slika iz preteklosti. Psi so družabna bitja in nikakor ne sodijo na verigo. Čeprav jih morda veriga ne poškoduje fizično, jim vsekakor škoduje v psihičnem smislu. Vsak pes nujno potrebuje družbo ljudi, drugih psov in predvsem veliko dolgih in aktivnih sprehodov.

 

 

Slovenski zakon o zaščiti živali, ki je verjetno eden najbolj zastarelih daleč naokoli še vedno dopušča, da ima lahsko skrbnik psa na verigi. "Če je pes privezan, veriga ne sme biti krajša od treh metrov in mora psu omogočiti gibanje v krogu šestih metrov," pravi zakon. Prepovedano je le privezovanje mladičkov in brejih psic. Vse naše sosede, tudi Hrvaška, so medtem z zakonom verige strogo prepovedale, naša zakonodaja, ki bi se naj v kratkem spremenila, pa odprave verig ne predvideva.

 

 

Vse več kinologov je prepričanih, da si ljudje, ki za privez uporabljajo verigo, psa sploh ne zaslužijo. Na srečo pa je vse več pasjih skrbnikov dovolj osveščenih, da za pse vse boljše skrbijo. Prav tako je popolnoma neprimerno, da psi živijo na njivah. Mnogi ljudje se tako ne zavedajo, da psi obožujejo družbo in so v izolaciji nesrečni. Ne glede na zakonodajo, če ta dovoljuje ali ne, bi se moral vsak skrbnik zavedati, da je privezovanje psa na verige stvar preteklosti, nenazadnje pa je resnično škodljivo njegovemu zdravju.

V zadnjih mesecih je tudi v Sloveniji privezovanje psov z verigami postal pereč in izpostavljen problem, v smislu varstva in dobrobiti naših živali. Da je pes privezan na verigo, se mnogim ne zdi vedno tako zelo slaba stvar. Nenazadnje so psi radi zunaj na prostem. Da jih zadržimo ob sebi, pa so povodec ali druge ovire edino, kar jim prepreči pobeg.

 

Čeprav pse privezujemo zaradi njihove lastne in naše varnosti, pa to početje zelo omejuje njihovo svobodo, prosto gibanje, vpliva na njihovo zdravje in počutje in onemogoča naravno interakcijo z drugimi živalmi in ljudmi. Problem verig veliko ljudem ni ravno očiten, še posebno tistim, ki imajo sami psa privezanega na verigo. Obstaja pa mnogo ljudi, ki se zavedajo neprimernosti tega početja, a zaradi slabih nagnjenj (v smislu neprimerne skrbi za svoje pse) zavračajo vse očitke.

 

 

Privezan pes nima svobode, ne more se igrati in drugače izražati svojega naravnega vedenja. Zato takšni psi postanejo zdolgočaseni, osamljeni, depresivni in zelo pogosto – agresivni. Veriga psa obsodi na (pre)majhen del ozemlja. In veliko skrbnikov se ne zaveda čustvene in psihološke škode, ki jo storijo svojim psom. Prevečkrat se niti dovolj ne zanimajo, da bi le to opazili. S privezovanjem psa na verigo, lahko zagotovo storimo več slabega kot dobrega, saj so posledice največkrat vidne ravno v zelo zaskrbljujočih vedenjskih težavah.

 

Izpostavimo lahko nekaj dokazanih škodljivih posledic privezovanja psov na verigo:

 

1. PSI NA VERIGI, SO BOLJ AGRESIVNI IN ZAŠČITNIŠKI DO SVOJEGA TERITORIJA

 

Psi so že po svoji naravi teritorialni. Ko so omejeni na majhen ali zaprt prostor, je ta njihova lastnost še okrepljena. Njihov prostor tako postane kraj, ki ga morajo braniti za vsako ceno, zato so takšni psi pogosto napadalni – veliko lajajo in so sposobni ugrizniti vsakega tujca, ki se jim približa. V mnogih primerih, ko napadalnega psa rešijo verige, se njegovo vedenje hitro normalizira, izgubi agresivna nagnjenja in se začne radovedno odzivati na širše okolje.

 

2. VERIGA SE LAHKO OVIJE ALI ZAPLETE OKOLI DRUGIH PREDMETOV

 

Veterinarji potrjujejo, da so verige velikokrat razlog za poškodbe vratu in hrbta, v najhujših primerih lahko povzročijo celo smrt.

 

3. PRIVEZAN PES JE LAHKA TARČA ZA DRUGE ŽIVALI, NEVARNE INSEKTE IN SLABO VREME

 

Psi na verigi se ne morejo ubranit napadov drugih živali, niti si poiskati zavetja, ko je to potrebno. Preveč je primerov, ko so privezani psi poginili zaradi vročine, hudega mraza ali drugih težkih vremenskih vplivov. Ob primeru poplav in požarov, pa številka zaradi privezovanja še mnogo bolj naraste.

 

4. ČE VAM PES, KI JE PRIVEZAN NA VERIGO POBEGNE, SE NAJVERJETNEJE SAM NE BO VRNIL

 

Bi se vi vrnili, če bi bili ves čas privezani z verigo? Verjetno ne. Psi, ob privezu na verigo, izkušajo iste psihične in čustvene bolečin kot ljudje. Takšni psi največkrat niso niti pravilno vzgojeni, ne odzivajo se na odpoklic. Psi, rešeni verig, velikokrat niti ne reagirajo na svoje ime, saj se takšni skrbniki ne ukvarjajo z njimi in jih ne vzgajajo.

 

5. PSI NA VERIGAH NAJVEČKRAT NE DOBIJO USTREZNE NEGE IN OSKRBE

 

Daleč od oči – daleč od srca. Verjeli ali ne, ta rek se še prepogosto nanaša na skrbnike, ki imajo svoje pse privezane na verige. Še celo ameriško združenje Society of the United States je pojasnilo: "Privezani psi pogosto ne dobijo zadostne oskrbe. Takšni psi trpijo zaradi neprimerne prehrane, sklede z vodo so prevrnjene, veterinarska oskrba je neprimerna, izpostavljeni so hudim temperaturnim nihanjem. Zaradi njihove agresivnosti (ki je že v osnovi posledica privezovanja) so redko deležni vsaj najmanjše pozornosti. Privezani psi postanejo del hišne okolice in so tako zapostavljeni s strani svojih skrbnikov."

 

KAJ LAHKO STORIMO?

 

Če opazite privezanega psa, ki nima zavetja, hrane in vode, če je veriga prekratka (zakonsko določena dolžina verige je 3-kratna dolžina psa, ki je nanjo privezan), opozorite na to inšpekcijo in društvo za zaščito živali v vaši bližini.

 

Nekaj je skrbnikov, ki se privezovanja poslužujejo le manjši del dneva, da je pes kljub njihovi odsotnosti lahko zunaj na svežem zraku. Ne glede na pogoje pa so psi, ki jim je dovoljeno bivanje v notranjosti hiše ali stanovanja, bolj socializirani in vzgojeni kot tisti, ki žalostno preživljajo svoj čas privezani. Psi potrebujejo ljubeč dom, morajo se igrati in biti svobodni, potrebujejo interakcijo z okolico, kar jim omogočimo s sprehodi.

 

Kdor potrebuje psa čuvaja, si naj v teh časih raje omisli elektronski alarmni sistem. Privilegij skrbeti za psa pa naj uživajo le tisti, ki bodo za svojega ljubljenca primerno poskrbeli.

  

Foto: Pixabay

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.