04.03.2016

Psička Lulu vzeta iz oskrbe prekupčevalca

Malo belo rjavo čivavico po imenu Lulu je Petra sprejela v svoj dom leta 2008. Prijatelj je namreč izvedel, da ima nek moški v Domžalah bolno in pomoči potrebno psičko. Lulu je bila takrat stara komaj mesec dni: "Bila je tako majhna, da si jo lahko celo držal na dlani. Nismo vedeli kaj natanko je z njo narobe. S takratnim fantom sva se iz Kopra odpravila k gospodu domov, ki ni imel nič proti, da sva psičko vzela in jo odpeljala k veterinarju," pravi Petra.

 

Vse sta opravila hitro, saj nista vedela, če jo bo kdo dovolj hitro kupil ali posvojil, saj za takega psa prodajalec ne bi dobil denarja in bi jo zelo verjetno pustil poginiti. Obisk pri veterinarju pa ni bil nič spodbuden: "Povedali so nama, da je podhranjena in dehidrirana. Poleg tega so ugotovili, da je bila drogirana, kar je pomenilo, da so jo zelo verjetno v Slovenijo pretihotapili. Pod vplivom takšnih substanc je tiho spala in pot je bila za prevoznike veliko bolj mirna." Kot nadaljuje naša sogovornica, ji na veterini sprva niso želeli dati infuzije, saj so ocenili, da ji ni pomoči in da je za njo že prepozno. Uspela sta jih prepričati, da kljub vsemu naredijo, kar se da in čas je pokazal, da sta imela prav.: "Psička si je počasi opomogla. Doma sva ji mešala obroke in jo hranila po brizgi, ker ni hotela ne piti, ne jesti. Ponoči sva se zbujala in preverjala ali še diha in jo vsake par ur počasi hranila. Bila je tako suhcena, da ko je hotela stati na tačkah, se je zvrnila na glavico, ker je bila težja od ostalega telesca. Prvo leto je bila zelo pogosto bolehna, obiski pri veterinarju so bili mesečni."

 



Ob posvojitvi nista vedela, da je gospod, ki je imel Lulu, po vsej verjetnosti prekupčevalec, pomembno jima je bilo le to, da jo rešita. Ko pa povežeta vse pomembne točke zgodbe,  dvomov skoraj nimata več: "Doma je imel same majhne kužke. Ob obisku si je izmišljeval, da je starše prav danes oddal. Ko pa so veterinarji povedali še svoj del, nama je kapnilo za kaj se gre. Moškega sem našla na internetu, prijavljen je bil na različnih portalih in prodajal najrazličnejše pasme psov." Sogovornica ga je tudi prijavila Veterinarski upravi, policiji, klicala je v zavetišča in spraševala vse po vrsti kaj lahko še storita in dodaja: "Vsi so naju pošiljali drugam in znašla sva se v začaranem krogu, kjer ni na koncu noben ukrepal. Obvestila sva tudi spletni portal, kjer je imel največ oglasov. Izbrisati je moral profil, ampak je par tednov za tem seveda že imel novega. Dosegla nisva ničesar."

Lulu danes živi pravo pasje življenje. To je polno radosti in spoštljivosti, ki si jo tudi živali zaslužijo. "Peljala sem jo v pasjo malo šolo, eno leto sva hodili tudi na Rally obedience, da se je naučila poslušnosti. Sedaj je njen najljubši konjiček poležavanje. Sprehodov blizu doma ne mara, raje lenari in prosjači za hrano. Zelo pa uživa, ko greva v hribe. Redno hribolazim in Lulu gre vedno z menoj. Rada ima toplo vreme in mehko travo pod tačkami. Ko je mraz in sneg, se najraje skriva v nahrbtniku, nikoli pa ne ostane sama doma. Vsi v moji družini jo razvajajo in imajo radi," svojo najboljšo prijateljico opiše Petra, ki pravi, da si ne more predstavljati kako bi bilo, če se ne bi našli. Za konec pa vsem daje pomemben nasvet: "Od takih ljudi psov ne kupujte, tudi, če jih prodajajo po nižji ceni. Ker če bo pes sploh preživel, bo račun pri veterinarju blazno visok. In dokler bodo taki ljudje imeli kupce, se to ne bo nikoli končalo!"


Foto: osebni arhiv Petra

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.