Slovo od psa

undefined

 

Ljudje smo pogosto presenečeni nad žalostjo ob izgubi psa. Ta je v nemalo primerih prav tako globoka kot pri izgubi sočloveka. Razlog za to je mogoče najti v dejstvu, da so psi številnim ljudem edina družba. Življenje brez njih je za te ljudi lahko zelo osamljeno. Poleg tega je v človekovi naravi, da se naveže na nekoga ali nekaj, kar mu je blizu. To so lahko tudi druga živa bitja.

 

Življenje psa se lahko konča iz cele vrste različnih vzrokov. Pogin je smrt živali, ki nastopi zaradi bolezni, starosti ali poškodbe. Usmrtitev ali evtanazija pa je smrt, ki jo povzroči človek iz določenega razloga in na predpisan način.

 

Zakon o zaščiti živali v svojem 26. členu jasno našteje pogoje, pod katerimi je dovoljeno usmrtiti živali. Nekateri med njimi zadevajo tudi hišne živali.

 

Usmrtitev živali je dovoljena, če je:

 

- takšen ukrep odrejen zaradi diagnostičnih preiskav in preprečevanja ter zatiranja določenih kužnih bolezni;

- žival po presoji veterinarja v agoniji, neozdravljivo bolna ali ima poškodbe večje stopnje in ji bolezen oziroma poškodba povzroča trpljenje;

- žival nevarna za okolico oziroma povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti;

- tako odredil uradni veterinar zaradi zaščite ljudi oziroma živali;

- žival dosegla tako starost, da ji odpovedujejo osnovne življenjske funkcije;

- potekel 30 dnevni rok od sprejetja v zavetišče in imetniku zavetišča ni uspelo najti novega lastnika živali;

- nujno potrebna zaradi zdravstvenih razlogov ali veterinarskih ukrepov pri neozdravljivo bolnih zapuščenih živalih.

 

Dovoljeni so le strokovni načini in postopki usmrtitve živali, ki žival usmrtijo v trenutku oziroma z ustrezno predhodno omamo. Standardni veterinarski postopek evtanazije, kot ga opisuje Veterinarska zbornica Slovenije, predpisuje intravenozno injiciranje sredstva za evtanazijo, ki povzroči stanje neboleče nezavesti, čemur sledi prenehanje dihanja, bitja srca in nato smrt.

 

Pri tem pa je pomembno poudariti, da se usmrtitev živali, ki je naklepno storjena v nasprotju s temi določili, šteje za mučenje živali (glej poglavje "Prepovedana ravnanja in mučenje").

 

Ne glede na to, kako je nastopila smrt, je treba o tem dogodku obvestiti veterinarja, ki zapis o smrti psa vnese v Centralni register psov in s tem psa odjavi iz registra. Odjava psa iz Centralnega registra psov je možna na podlagi pisne izjave lastnika o poginu psa ali na podlagi drugega ustreznega dokumenta (npr. potrdilo o upepelitvi, odvozu VHS), ki ga lastnik pošlje pristojni veterinarski ambulanti v sedmih dneh od pogina psa.

 

Ravnanje s truplom živali

 

Odvoz trupla: vsaka veterinarska ambulanta ali klinika ima sklenjen dogovor z Veterinarsko higiensko službo (VHS), ki skrbi za odvoz živalskih trupel. Če je pes poginil ali je bil usmrčen v veterinarski ambulanti, morajo lastniki truplo pustiti tam, razen če so izpolnjeni pogoji za zakop ali kremiranje trupla. Če je pes poginil doma, mora lastnik pogin čimprej prijaviti Veterinarsko higienski službi Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki truplo odpelje. Odvoz trupla se ne plačuje dodatno, saj se v ta namen plačuje pristojbina ob vsakokratnem cepljenju psa proti steklini. Pogin psa pa je prav tako potrebno javiti veterinarski ambulanti s koncesijo, ki podatke o poginu vnese v Centralni register psov.

 

Zakop trupla: po določilih Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, in njenih izvedbenih predpisov Skupnosti in določitvi prekrškov za kršitve njenih določb (Uradni list, št. RS 100/2006) je dovoljen posamičen pokop poginulih hišnih živali pod pogojem, da ni podan sum bolezni živali. V nadaljevanju ta predpis določa, da morajo biti poginule živali zakopane tako globoko, da jih ne morejo odkopati mesojede živali. Plast prsti, ki jih pokriva, mora biti debela najmanj 50 cm. Zakopavanje se mora izvesti tako, da se prepreči onesnaženje podtalnice in obremenjevanje okolja.

 

Zakopavanje trupel psov je torej dovoljeno samo v primeru, da pes ni poginil zaradi bolezni, truplo pa mora biti zakopano na ustrezen način.

 

Kremiranje trupla: v Sloveniji še nimamo krematorijev za hišne živali. Nekateri lastniki se odločajo za kremiranje svojih psov v avstrijskih krematorijih. Registrirani so trije:

 

- Wiener Tierkrematorium GesmbH, Simmeringer Lände 208, Wien;

- Doris Jarolin vertr. durch Herrn Helmut Jarolin, G. Grinningerstrasse 21, Traun;

- Tierkrematorium Renate und Eduard Reininger, Landscha 8, Ehrenhausen.

 

Za prevoz trupel poginulih hišnih ljubljenčkov na kremiranje v druge države članice EU je postopek naslednji:

 

a) lastnik mora na glavni urad VURS podati pisno zahtevo;

 

b) VURS zaprosi pristojni organ v drugi državi članici za izdajo dovoljenja za prevoz trupla poginule živali;

 

c) po izdaji dovoljenja s strani pristojnega organa v drugi državi članici EU se mora lastnik zglasiti na območnem uradu VURS, kjer uradni veterinar pripravi in pošlje v namembno državo članico TRACES sporočilo, ter da lastniku napotke glede načina prevoza in zahtevane označitve takšne pošiljke (prevoz se lahko vrši z lastnim prevoznim sredstvom, embalaža mora biti takšna, da onemogoča iztekanje, označitev embalaže v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002,...);

 

d) Navadno postopek izdaje dovoljenja s strani pristojnih organov traja nekaj dni, zato predlagamo, da se truplo poginulega hišnega ljubljenčka hrani v hladilnici na Veterinarski ambulanti do pridobitve zahtevane dokumentacije.

 

Pisna zahteva za dovoljenje prevoza in samo dovoljenje avstrijskih oblasti (tč. a in b) nista potrebna za kremiranje trupel v krematoriju Tierkrematorium Renate und Eduard Reininger. Za ta krematorij so avstrijske oblasti izdale splošno dovoljenje za izvajanje dejavnosti tudi za hišne živali slovenskih lastnikov. Kljub temu pa se morajo lastniki predhodno oglasiti na območnem uradu VURS, kjer bo uradni veterinar najavil premik trupla v Avstrijo in dal lastnikom natančna navodila, kako postopati.

 

Omenjeni krematorij je tudi najlažje dostopen slovenskim strankam, saj je lociran v Lipnici na Avstrijskem Štajerskem (Leibnitz) blizu meje.

 

Drugi načini ravnanja s trupli: v zadnjem času se tudi pri nas pojavlja možnost izdelave taksidermičnega preparata (gačenje) iz trupel psov in drugih hišnih živali. Odločitev za takšen način ohranjanja spomina na svojega psa je seveda popolnoma prepuščena lastniku, pri tem pa je treba upoštevati vso zadevno zakonodajo.

 

Avtor: Mitja Šedlbauer

Vir: O odgovornem lastništvu psa, Veterinarska uprava Republike Slovenije,  objava z dovoljenjem

Foto: arhiv Pes moj prijatelj

Uporaba in kopiranje fotografij je PREPOVEDANA! Več o tem na tej povezavi.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.