Pred 62 leti je zaradi znanstvenih testiranj poginila Lajka

3. novembra 1957 je v vesolje z umetnim satelitom poletelo prvo živo bitje – takrat brezdomna ruska psička Lajka, sicer mešanka med sibirskim haskijem in terierjem. Vsem je bilo jasno, da je njena pot v vesolje brez vrnitve, le redki ljudje, ki so vodili projekt, so se nad razpletom kasneje kesali. Njeno življenje je trajalo tako dolgo, kot so zdržale zaloge kisika v kapsuli, torej največ šest dni, saj v tistih časih znanost še ni poznala ustreznih vesoljskih kapsul za vrnitev.

 

 

Kljub temu, da so Sovjeti trdili, da je Lajka živela še nekaj dni po vzletu, se je pred nekaj leti v javnosti pojavil podatek, da bi naj psička poginila že nekaj ur po vzletu zaradi stresa in pregretja, domnevno zaradi napake na sistemu za uravnavanje temperature. Kljub njeni smrti so dokazali, da živa bitja lahko bivajo v vesolju.


Cilj Sovjetske zveze je bil namreč dokazati prevlado sovjetske vesoljske tehnologije nad ameriško ter ugotoviti, ali lahko živo bitje prenese pogoje življenja v vesolju. Pred poletom so Lajko tako oblekli v "astronavtsko" oblačilo s senzorji, ki so beležili njen srčni utrip, krvni pritisk in hitrost dihanja.

 

"Bolj kot mineva čas, bolj mi je žal! Od misije nismo pridobili dovolj znanstvenih spoznanj, da bi lahko upravičili njeno smrt! Tega ne bi smeli narediti," je takratno misijo opisal Oleg Gazenko, znanstvenik specializiran za usposabljanje psov za Sputnik.

 

Kot prva vesoljska potnica ima psička danes spominsko ploščo na ruskem inštitutu za letalstvo in vesoljsko medicino.

 

Foto: Wikipedia

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.