Ena od najpomembnejših dolgoročnih stvari je pasje zdravje. Zato je zelo pomembno, da si izberemo pravega veterinarja. Takšnega, ki mu ZAUPAMO, saj se bomo z njim srečevali naslednjih nekaj let. Zgraditi moramo dober odnos, od katerega bo imel največ naš pes. Pozitiven odnos do veterinarja pa mora imeti tudi naš kosmatinec, da obiski ambulante zanj ne bodo nočna mora, ampak nekaj prijetnega.

Pri izboru veterinarja ni tako kot pri našem osebnem zdravniku. Preden se odločimo za tistega, ki nam najbolj ustreza, namreč lahko obiščemo več ambulant. Lahko imamo tudi ves čas več veterinarjev, seveda pa je najboljše, da imamo samo enega. Le tako nam bo lahko najboljše pomagal pri skrbi za našega kosmatinca, ki ga bo tudi najbolje poznal.  Med pomembnejšimi razlogi za našo odločitev o samo enem veterinarju morajo biti:

- ali nam veterinar ustreza kot človek, saj bomo le tako z njim lahko razvili dober in na zaupanju temelječ odnos;

- oddaljenost ambulante od našega doma;

- delovni čas ambulante (ali je odprta, ko nismo v službi, za konce tedna);

- razpoložljivost osebja v nujnih primerih (ali nam je veterinar na voljo tudi izven delovnega časa – ponoči, za vikende in praznike);

- strokovnost (včasih se je dobro pozanimati o referencah, ki pa ne smejo prevladati pri naši odločitvi – nekateri veterinarji imajo namreč odlične reference, a premalo prakse). Prav tako je pomembno, da se je veterinar pripravljen posvetovati tudi z drugimi strokovnjaki in specialisti ter da se ves čas izobražuje na svojem področju.

To je le nekaj pomembnih razlogov pri izboru "osebnega zdravnika" za našega kosmatinca. Najpomembnejši pa je, da veterinarju zaupamo in se mu ne bojimo zastaviti nobenega, za nas morda neumnega, vprašanja. Le dober veterinar nam bo namreč povedal, da takšnih vprašanj ni.

Zelo pomembno je tudi, da nam je veterinar vedno pripravljen svetovati in pomagati. Ne sme ga na primer motiti, če ga pokličemo ob dveh ponoči in mu povemo, da je naš pes nemiren. Dober veterinar nas bo pomiril in se z nami pogovoril ter nas naročil na jutranji pregled. Čeprav se morda zdi nenavadno, takšni veterinarji zares obstajajo. Žal pa obstajajo tudi tisti drugi, katerim se zdijo naša vprašanja neumna in se na klic na pomoč (tudi, ko je s psom kaj hudo narobe) sploh ne odzovejo.

Odnos med pacientom in doktorjem

Večina psom ne mara obiskov pri veterinarju, za kar smo po navadi krivi skrbniki. Že mladičku moramo dopovedati, da je ambulanta lahko tudi zabavna in prijetna. Zato je najboljše, da veterinarja kdaj pa kdaj obiščemo "brez razloga" in samo zato, da ga pozdravimo. Doktor naj našega psa le poboža, se z njim poigra in mu da še posebej slasten priboljšek. Če to naredimo le nekajkrat, bo pes spoznal, da veterinar ni le človek v halji, ki mu vedno da bolečo injekcijo ali mu šari po ušesih, nosu in očeh. Naš kosmatinec se bo navadil, da je to prijeten človek, ki je lahko tudi zabaven, in bo rad vedno znova prihajal v ambulanto, ne da bi ob tem doživljal travmatične trenutke.  

Več obiskov na začetku

V prvih 16 tednih moramo psa trikrat cepiti proti kužnim boleznim. Najprej med 6. in 8. tednom starosti (za to bi morali poskrbeti že vzreditelji oziroma v zavetišču), ko dobi cepivo proti pasji kugi, hepatitisu (kužnemu vnetju jeter), kužnemu kašlju in paravirozi (virusnem vnetju črevesa). Po dveh do štirih tednih je cepljen še proti leptospirozi (zelo hudemu bakterijskemu obolenju, ki ga z urinom prenašajo podgane, pes pa se okuži s kopanjem v kužni vodi ali pitjem iz luž). Zadnje cepljenje je med 14. in 16. tednom, ko je mladič znova cepljen proti vsem omenjenim boleznim. Od tretjega meseca naprej mora biti pes cepljen še proti steklini.

Če imamo srečo, nato našega kosmatinca peljemo k veterinarju le še nekajkrat na leto, da obnovimo cepljenja in ko gremo po zaščito proti bolham, klopom ter srčni glisti. Vendar pa je, kot že rečeno, boljše, da ambulanto obiščemo večkrat. Tako bomo zgradili bolj pristen odnos z osebo, ki bo naslednjih nekaj let skrbela tako za našega psa kot prek njega tudi za nas.