10.07.2016

Vi in vaš kuža: da bo poletje varno!

Poletje je v polnem zagonu in kot vsako leto, tudi letos ne bo odveč, če boste prebrali nekaj nasvetov, da bodo vroči meseci minili brez nepotrebnih in sitnih posledic.

 

VROČINA LAHKO POVZROČI VELIKO NEPRIJETNOSTI

 

Pes telesne temperature ne uravnava s potenjem, saj ima žleze potnice zakrnele (razen na blazinicah in smrčku). "Ohlaja" se le z dihanjem, se pravi skozi ustno votlino (sopenje). Na žalost prav vsako poletje tudi v Sloveniji poročamo o tragičnih zgodbah. "Samo za minutko sem skočil po kruh," hitijo razlagati tisti, ki so se že soočili z vročinskim udarom pri svojem kužku. Posledice udara so smrtno nevarne in do njega lahko pride že v nekaj sekundah. Temperatura v avtomobilu se namreč lahko kaj hitro dvigne nad 70 stopinj Celzija, spuščene šipe običajno te temperature ne znižajo kaj veliko. Psov nikoli ne smemo puščati v avtomobilih, tudi če so parkirani v senci in ste jim pustili odprto okno. Tudi, če pustite avto delovati in prižgete klimatsko napravo, to ni najboljša odločitev. Kaj kmalu se lahko zgodi, da klima odpove ali zaradi pregretja motorja prične namesto hladnega pihati vroč zrak. Več o tej temi najdete tukaj.

 

(foto: Blaž Košak)

 

SMRTNO NEVARNA JE POLETI TUDI SRČNA GLISTA!

 

V Sloveniji so srčne gliste prisotne predvsem na Obali in v okolici, razširjene so tudi vzdolž hrvaške obale. Preden se odpravite na dopust, je psa zelo priporočljivo zaščititi pred to hudo boleznijo, ki jo sicer prenašajo komarji. Ti s pikom namreč v krvni obtok psa prenesejo t.i. "srčne gliste". Te se naselijo v pljučnih arterijah in preidejo v srčne votline, kar je za psa lahko usodno. Zelo podrobno smo o tej temi pisali tukaj.

 

KOLIKO VODE LAHKO SPIJE NAŠ KUŽA?

 

Vsak skrbnik kdaj pa kdaj pomisli, ali njegov štirinožec popije preveč ali premalo vode in koliko je sploh potrebuje. Tekočina je za psa življenjskega pomena, tukaj ni dvomov. Brez hrane lahko preživi celo več tednov, brez vode pa le nekaj dni. Pes mora na dan dobiti povprečno deciliter vode na kilogram telesne teže. Če torej naš pes tehta pet kilogramov, mora popiti pol litra vode. V zelo vročih dneh in po večjem telesnem naporu ter pri prehranjevanju z briketi pa se potreba po vodi poveča. 

 

ZAŠČITA PRED SONCEM TUDI PRI KUŽKIH?

 

Občutljive kože, ki jo moramo zaščititi pred soncem, nimamo le ljudje. Vsak, ki je bil že kdaj "opečen", ve, kako neprijetno je to. Pred sončno pripeko moramo zaščititi tudi psa, čeprav ga varuje bolj ali manj gosta in dolga dlaka in mnogi psi radi poležavajo na soncu tudi takrat, ko najbolj pripeka. Zaščita psa pred toplimi poletnimi sončnimi žarki je torej nujna. Na plaži moramo sicer psu zagotoviti kotiček v senci in dovolj vode za pitje. Sončenje utegne biti nevarno posebej za za kratkodlake in za pse z belo dlako in rožnato kožo. Takšni psi lahko hitro dobijo sončne opekline. S kremo za sončenje lahko kužku zaščitimo uhlje in smrček. Več o zaščiti psa pred soncem smo napisali tukaj - KLIK
 

NEVARNOST TOPLOTNEGA UDARA IN KAKO UKREPATI?

 

Toplotni udar se pogosteje pojavlja pri tako imenovanih kratkogobčnih pasmah, pri dolgodlakih, starejših in predebelih psih. Pojavi se pri napornejših telesnih dejavnostih čez dan, ko je vroče. Zato se v vročih delih dneva izogibamo sprehodu, raje ga opravimo zgodaj dopoldne ali zvečer. Na daljši sprehod vzemimo s seboj vodo. Za toplotni udar je značilnih več znakov, zelo značilni so hitro dihanje (sopenje) in hitrejše bitje srca. Če takšnemu psu pogledamo v gobček in opazimo motne sivkaste ali rožnate dlesni in živo rdeč jezik ter gosto in lepljivo slino, moramo posumiti na toplotni udar. Zaradi toplotnega udara lahko pes izgubi orientacijo in se celo ne zaveda, kje je, ne upošteva navodil svojega skrbnika, izraz na njegovem obrazu pa kaže, da je prestrašen. Lahko se pojavi driska in bruhanje, izbljuvku je lahko primešana kri. V hujših primerih žival zapade v šok, komo in umre. Ukrepati moramo zelo hitro. Takoj je treba poklicati veterinarja in mu sporočiti, da bomo prišli v ambulanto s psom, ki ima toplotni udar. Medtem že začnemo ohlajati psa, tako, da ga umaknemo v senco oziroma v hladnejši prostor in zagotovimo kroženje zraka okoli njega. Hladimo ga tudi tako, da mu na predel trebuha, kjer je manj dlake in na blazinice na nogah dajemo hladne obkladke. Četudi se pes postavi na noge, ga vseeno peljemo k veterinarju. Pozor: pri sumu na toplotni udar psa nikoli ne smemo polivati s hladno vodo, saj bi bile posledice tega lahko zelo hude!

 

 

KDAJ OPRAVLJATI SPREHODE? NEVARNOST OPEKLIN NA ŠAPICAH!

 

Psa ne sprehajajte po največji vročini, ampak v hladnejših delih dneva, torej zgodaj zjutraj ali zvečer, s seboj imejte svežo pitno vodo. Posebej pazljivi bodite pri starejših in bolnih psih, ki imajo že tako pogosto težave z dihanjem. V zelo vročih poletnih dneh imejte psa stalno pod nadzorom.

 

Izogibajte se tudi sprehodom po vročem asfaltu, ki lahko zelo poškoduje šape štirinožca. V primeru, da je temperatura zraka okoli 30 stopinj Celzija, doseže asfalt temperaturo okoli 60 stopinj Celzija. Glede na navedeno je priporočljivo sprehajanje po prijaznejši podlagi (npr. trava) ali v času, ko ni tako vroče. Opekline na blazinicah šap pogosto spregledamo, saj za razliko od očitnih ran niso tako izstopajoče. Lahko se zgodi, da jih opazimo šele, ko ima pes že precej hude bolečine. Če je "sprehod" v času velike vročine neizogiben (prihod na dopust in pot do apartmaja), se s psom do cilja obvezno odpravite v senci ali po travnati površini.

 

ČE NALETITE NA PSA, ZAPRTEGA V PREGRETEM AVTOMOBILU?


Teh prizorov je vsako leto še vedno veliko. Policisti nam povedo, da lahko očividci v takih primerih pokličejo njih ali pristojno veterinarsko inšpekcijo. Niti zavetišča, niti društva za zaščito živali, v tovrstnih primerih nimajo prav nobenih pristojnosti ukrepanja. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin svetujejo, da očividec najprej preveri, ali je vozilo odklenjeno. Morda je mogoče žival prestaviti v senco. Nato naj obvesti uradnega veterinarja in policijo. Med tem, ko čaka na policiste in veterinarske inšpektorje, naj preveri, ali je možno najti lastnika vozila (objave preko ozvočenja v nakupovalnih središčih, povpraševanje prisotnih...). Vprašanje reševanja psov iz razgretih avtomobilov na način, pri katerem pride do poškodovanja vozila, je kompleksna zadeva, ki se nanaša na določbe kazenske zakonodaje in obligacijskega prava, dodajajo na upravi. Mnogi ljubitelji živali bi za rešitev pasjega življenja verjetno brez premisleka razbili šipo avtomobila in žival nemudoma spravili na varno. A v tem primeru bodo nase prevzeli tudi odgovornost za nastalo škodo, zakon pa vas v takem primeru skoraj zagotovo ne bo razbremenil te odgovornosti. Skrbniku psa, ki slednjega zavestno pusti v pregretem avtomobilu sicer grozi kazen do 400 eurov.

 

S PSOM NA DOPUST - KAKO GA PRIPRAVITI NA VOŽNJO?

 

Za nekatere pse je vožnja z avtomobilom precejšnja težava. V avtomobilu se počutijo neprijetno, nekaterim pa je med vožnjo tudi slabo. Različni dejavniki povzročijo slinjenje, tresenje telesa in zaradi tega občutek slabosti in bruhanje. Težave lajšamo s pripravkom proti slabosti, ki ga predpiše veterinar. Na splošno velja, da brez posveta z veterinarjem hišnemu ljubljenčku ne dajemo nobenih zdravil! 

 

Kako preprečiti ali vsaj omiliti slabost med vožnjo?  Ljubljencu nekaj ur pred potovanjem ne damo hrane. Avto naj bo dobro prezračen, ventilacija naj deluje vso pot. Če je žival v transportni kletki, jo moramo postaviti tako, da bo imel vanjo dostop svež zrak. Med vožnjo naj kuža ne moli glave skozi okno, to lahko povzroči prehlad ali pa vnetje oči. Med potjo pogosto delamo postanke, da se žival lahko pretegne in opravi potrebo. Med vožnjo mora biti žival v potovalni kletki ali pa privezana s posebej prirejenim varnostnim pasom. Za prevoz hišnih ljubljencev so najprimernejše transportne kletke. Med potovanjem ima žival v njej varen kotiček, ki je dovolj prostoren (v trgovinah za živali so na voljo kletke različnih velikosti) in jo varuje pred morebitnimi padajočimi predmeti. Vsekakor pa moramo ljubljenčka še pred potovanjem navaditi, da se bo v kletki prijetno počutil.

 

(foto: Blaž Košak)

 

KUŽA NA DOPUSTU - POMEMBNI NAPOTKI

 

Nekaj več namigov o psom prijaznih hotelih, kampih in plažah ponujamo tukaj ---> Psom prijazne počitnice

 

V vsakem primeru moramo upoštevati nekaj napotkov, ko potujemo s hišnim ljubljencem, tako za konec tedna kot za daljši dopust. Vedno vzamemo s seboj hrano, ki jo žival dobiva doma. Nikoli namreč ne moremo vedeti, ali je v kraju našega oddiha na voljo hrana, ki jo je ljubljenec navajen od doma. Zadnja stvar, ki bi si jo na oddihu želeli, je, da bi imel naš ljubljenec prebavne težave. Hrano mu damo v njegovi posodici od doma, na katero je navajen, lahko pa si omislimo posebne potovalne posodice. Prepričajmo se, ali je identifikacijski obesek z domačim naslovom in telefonsko številko še vedno čitljiv. Povodec in ovratnica naj bosta vedno dosegljivi, ne pa zapakirani globoko v potovalni torbi. Preden izstopimo iz vozila, ljubljenca zaradi varnosti damo na povodec.


Ne pozabimo vzeti s seboj najljubših igrač in pribora za negovanje kožuha. Na pot vzamemo tudi pribor in opremo za prvo pomoč hišnih ljubljencev (več o tem v nadaljevanju). V avtomobil namestimo sedežne prevleke. Pred odhodom je priporočljivo, da ljubljenca dobro razgibamo in da opravi fiziološke potrebe. Seveda delamo postanke tudi med potovanjem, da se lahko ljubljenec pretegne, sprosti in opravi potrebo. S seboj imejmo vrečke za pobiranje iztrebkov; na ta način ohranjamo okolje čisto, poleg tega pa se izognemo neprijetnim pripombam. Pes naj potuje "na prazen želodec". Če gremo na daljšo pot, damo ljubljencu nekoliko manjši obrok dve uri pred potovanjem. Psa nikoli ne puščamo v vozilu, čeprav vozilo pustimo v senci.

Pred odhodom na dopust si obvezno pridobite tudi podatek o naslovu, kjer boste lahko dobili najbližjega veterinarja, v kolikor ga boste potrebovali.

 

Čas dopusta je za ljubljenčke čudovita izkušnja. S svojimi ljudmi preživlja sproščene trenutke in je z njimi ves dan, spoznava nove vonjave in nove, zanimive kotičke. Če je le mogoče, naj naš hišni ljubljenček z nami deli ta čas naše sprostitve, na katerega težko čaka celo leto. Malce se moramo sicer prilagoditi, ampak to sploh ni težko, saj vemo, da bomo svojega štirinožnega prijatelja zelo osrečili. Več o tem, kako potovati s kužkom najdete tudi tukaj. Podrobneje o tem, kaj mora obvezno vsebovati pasji kovček, pišemo tukaj - KLIK

 

Z NAMI NA DOPUST NAJ GRE TUDI KOMPLET ZA PRVO POMOČ

 

Ker nesreča nikoli ne počiva, je vsekakor koristno, da imamo pri roki vedno pasji komplet za prvo pomoč. Komplet si lahko po svojih željah sestavimo sami, so pa na voljo tudi že pripravljeni kompleti za prvo pomoč za hišne ljubljenčke, ki vsebujejo vse potrebno za oskrbo pri poškodbah, pakirani pa so v ličnem ovitku. Sami seveda lahko poskrbimo le za manjše, površinske rane. Tudi pri ljubljenčkih naj za večje poškodbe ustrezno poskrbi strokovno usposobljena oseba, se pravi veterinar. Komplet prve pomoči za hišne ljubljenčke naj vsebuje: termometer, povoje, vato, gumijaste rokavice za enkratno uporabo, copatke ali vodoodporni povoj (Coban), prijemalko za odstranjevanje klopov, škarje, pinceto, nagobčnik, fiziološko raztopino (za čiščenje ran), razkužilo, kremo za rane, kremo za blazinice, tablete živalskega oglja in druga zdravila, ki jih potrebuje hišni ljubljenček.

 

PRESTOP MEJE

 

Če potujete izven meja Slovenije, morate s seboj imeti seveda potni list za živali, žival mora biti označena z mikročipom in cepljena proti steklini. Da bi se izognili zapletom, se pred potovanjem dobro pozanimajte, kateri pogoji veljajo pri vstopu v posamezno državo. Nekatere namreč zahtevajo še dodatna cepljenja ali preiskave, ki morajo biti opravljene in potrjene (o tem lahko kaj več povprašate tudi svojega veterinarja). Z zaščitnimi cepljenji ne odlašajte do zadnjega trenutka, saj je za pasji organizem vsako cepljenje stres, ki ga potovanje le še poveča.

 

DOBRO VEDETI, ČE SE ODPRAVLJATE NA HRVAŠKO...

 

Največ Slovencev se na dopust odpravlja na Hrvaško, ki dovoljuje vstop v državo psom pod pogoji, ki veljajo znotraj EU. Za vstop na Hrvaško torej potrebujete potni list, iz katerega je razvidno, da je bil pes cepljen proti steklini v ustreznem obdobju pred potovanjem. Pes mora imeti mikročip, katerega številka je vnesena v potni list. Lastniki večjega števila ljubljenčkov so lahko brez skrbi, saj lahko na Hrvaško pripeljejo 5 ljubljenčkov.

 

Hrvaška iz leta v leto postaja psom vedno bolj prijazna destinacija. Lokali in restavracije po večini dovolijo vstop s kosmatincem, ni pa nujno, da bo to veljalo vedno. Predvsem v času, ko je na terasi restavracije velika gneča, vas bodo natakarji marsikje odslovili. Pasje plaže rastejo kot gobe po dežju – seznam preverite tukaj – KLIK

 

Če se odpravljate bolj oddaljene kraje, recimo v Dalmacijo, se na pot odpravite ponoči, v vsakem primeru pa v hladnem delu dneva. Vožnja s trajekti Jadrolinije je za kosmatince brezplačna, veljajo pa za vožnjo posebna pravila, o katerih podrobneje pišemo tukaj – KLIK. Posebna pravila seveda veljajo tudi za bivanje s kužkom v avtokampih, apartmajih in hotelih. Kot že večkrat omenjeno, so turistični kompleksi tudi na Hrvaškem pasji družbi vedno bolj naklonjeni, a pod določenimi pogoji! Psi ne smejo vznemirjati ostalih gostov, morajo biti na povodcih, za njimi je potrebno počistiti, psi pa ne smejo vstopati v prostore, ki so namenjeni hranjenju. Doplačilo za bivanje psa v apartmaju v povprečju stane 5 eurov na dan, v hotelih so cene višje. Vsekakor boste za podrobnosti izvedeli ob sami rezervaciji, o vseh možnostih in pogojih pa je dobro, da se pozanimate veliko pred odhodom na dopust. Pozanimajte se tudi o tem, ali ima avtokamp, v katerega se odpravljate, na voljo dovolj sence. 

 

Pomembno je vedeti, da predvsem na nekaterih hrvaških otokih nimajo niti veterinarske ambulante niti ne specializirane pasje trgovine. Kot smo že svetovali v drugih prispevkih, boste s seboj na dopust zato raje vzeli zadostno zalogo hrane (najraje brikete, ki se v vročini ne kvarijo), na katero je vaš pes tudi sicer najbolj navajen. Zanašati se na to, da boste primerno pasjo hrano nakupili kar v trgovini, kjer sebi kupujete kruh, ni dobro.

 

KOPANJE V DOMAČEM BAZENU IN V MORJU?

 

Psu seveda omogočite osvežitev v čisti vodi (doma lahko to storite kar na domačem dvorišču s cevjo za zalivanje vrta). Pazite, da voda ni ledeno hladna. Pse, ki kopanja ne marajo, lahko ohladite z mokrimi brisačami, v katere jih preprosto zavijete za krajši čas. In pa seveda: po kopanju v morju je pomembno, da žival stuširate in tako odstranite neprijetno sol. Ne pozabite, da četudi je na plaži vaš ljubljenček dobrodošel, na njej veljajo določena pravila, ki jih morate upoštevati. Na plažo morate skrbniki psa pripeljati na povodcu, pobirati morate iztrebke, poskrbeti morate za varnost ljudi in drugih živali, v morje pa se vedno odpraviti skupaj, psa v nobenem primeru ne smete pustiti, da se sam prosto sprehaja po plaži. Zavedati se morate, da na plaži niste sami, tam bo najbrž vedno tudi nekaj otrok in ljudi, ki se psov bojijo. Aktivni plavalci se bodo v morje najbrž zapodili v vsakem možnem trenutku, a pozor: psu kopanja ne dovolite vsaj dve uri po zaužitju hrane, saj lahko pride v nasprotnem primeru do dilatacije in zasuka želodca! Potek bolezni je zelo hiter in se pogosto konča s smrtjo psa, če mu ne nudimo pomoči. Več o pravilih na plažah in samem namakanju v morju pa tukaj ---> KLIK

 

KUŽA NA PLAŽI?

 

Psom prijaznih plaž je pri naših sosedih res že zelo veliko. Seznam najdete na našem portalu, tukaj pa velja še dodatno opozorilo: Tekanje po peščeni plaži, ko pes z vsakim korakom dviguje mivko, je za pse poseben užitek. Ampak pozor, med takšnim tekanjem lahko hitro pride do poškodb sklepov ali tetiv. Morska voda seveda ni primerna za pitje, čeprav jo nekateri ljubljenci, še zlasti med igranjem, precej popijejo. To pa povzroči vsaj drisko. Sicer pa lahko sol pušča posledice tudi na koži in kožuhu. Slana koža je izsušena in zato bolj občutljiva na različne poškodbe, zato psu vsakič po kopanju v morju izperimo kožuh s sladko vodo.
 

NEVARNI JEŽKI, ALGE, MEDUZE IN KAČE... TER SEVEDA KLOPI

 

Na morski obali moramo biti pozorni tudi na morske ježke in meduze. Ježki ležijo ob obali in so nevarni, saj se njegove bodice hitro zapičijo v šapo ali drug del telesa. Konice bodic se odlomijo in te rane se rade zagnojijo. Meduze pa lahko naše kosmatince opečejo po neporaslih ali manj poraslih delih telesa, kot so trebušček, notranja stran stegen in smrček z gobčkom. Ožig meduze povzroči hudo bolečino in otekanje. Tako v primerih ježkov kot tudi ožigov meduz je priporočljivo poiskati pomoč veterinarja. Nekatera jezera vsebujejo nevarne bakterije in alge, ki lahko škodujejo vašemu psu! Pred kopanjem pridobite več informacij o ustreznosti vode in čistosti jezera.

 

Poleti je potrebno biti pozorni tudi na pike insektov in ugrize kač. Najnevarnejši so piki na območju grla in žrela, ker lahko oteklina, ki pri tem nastane povzroči težave z dihanjem ali celo zadušitev. Tem nevarnostim so najbolj izpostavljeni manjši psi, mladiči in psi, ki so alergični na pike. Otekline se blaži s hladnimi obkladki, nujna pa je tudi takojšnja veterinarska pomoč. O nevarnosti ugriza strupenih kač pišemo podrobneje tukaj - KLIK

 

Že dobro znana težava so seveda bolhe in klopi, o katerih smo se podrobno razpisali že v drugih člankih. Na kratko: potrebna je seveda preventiva in posebna pozornost! Redno je potrebno pregledovanje tistih predelov, kjer se klopi radi prisesajo, kjer je toplo. Pod prvimi tacami, okolici srca, pri glavi za ušesi, po trebuhu in med stegni. Klopa najlažje odstranimo s posebno pinceto (seveda mora biti pod "obvezno opremo" na vašem dopustu). O nevarnostih klopov smo se izčrpneje razpisali tukaj ---> KLIK

 

ČE NA DOPUSTU NALETITE NA ZAPUŠČENO ŽIVAL

 

Če na poti naletite na izgubljenega ali zapuščenega kužka, tudi v tujini veljajo podobni napotki kot pri nas. Če je le mogoče, se najprej s psom odpravite na veterinarsko postajo, da bi preverili, ali ima kuža čip. V tem primeru je skrbnika lahko izslediti in kuža bo kmalu spet doma. Hrvaški zakon o zaščiti živali pravi, enako kot pri nas, da je najditelj živali dolžan obvestiti zavetišče za živali (seznam hrvaških zavetišč). Seveda pa je tudi pri naših sosedih dejavnih veliko društev za zaščito živali, kjer vam bodo pomagali z iskanjem skrbnika oz. bodo za psa primerno poskrbeli.

 

Eno čudovito in brezskrbno pasje poletje vam želi celotna ekipa portala Pes moj prijatelj :)

 

NE SPREGLEJ - Psom (ne) prijazno dopustovanje:

 

Obiskali smo Piran, Izolo in Ankaran - katera občina je psom prijazna?

Dopustovanje na Hrvaškem in posebna pravila!

Psom prijazne počitnice - kam, kako, zakaj?

Vaš pes na plaži? Zakaj pa ne, a pozor ...

Hrvatje širijo ponudbo namenjeno psom

Psom prijazni lokali po Sloveniji

 

NE SPREGLEJ - za varno poletje:

 

Pri dopustovanju s psom bodite zelo pozorni na ...

Previdno! Vročina NI pasji zaveznik!

Smrtno nevarna srčna glista - kako se pripraviti pred odhodom na morje?

Bi zaradi nepotrebne neumnosti izgubili svojega najboljšega prijatelja?

Nevarnost hudih poškodb med sprehajanjem po razgretem asfaltu!

Ugriz strupene kače zahteva takojšnjo veterinarsko pomoč!

Dehidracija psa je lahko smrtno nevarna!

Ohladiti psa - brez klime!

Kako plavalne začetnike navaditi na vodo?

Kaj lahko storimo, če sami opazimo psa, ki je zaprt v pregretem avtomobilu?

Nevarnost zastrupitev s slano vodo

Je "naš" sladoled za pse primerna odločitev?

Sedem nasvetov za vroče dni

 

Viri: arhiv portala Pes moj prijatelj, veterinarji in povzetki iz revije Moj pes

Fotografije: Shutterstock

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.