16.09.2014

Zavetišče Ljubljana: Moj prijatelj vzoren sprehajalec

ZAVETIŠČE LJUBLJANA - MOJ PRIJATELJ VZOREN SPREHAJALEC

 

Pišeta: Nuša Pečnik in Marko Oman

 

Sprehod z našim psom za večino od nas pomeni čas za rekreacijo in sprostitev, čas ko pozabimo na skrbi, čas ko se napolnimo z novo energijo. Najboljši prijatelj nam pri tem ogromno pomaga, a v zameno zahteva svojo mero pozornosti. Zadostna mera (pravilne) pozornosti pa že ni tako enostavno zagotoviti in za mnoge sprehod predstavlja pravo nočno moro. Na sprehodu namreč mora naš pes upoštevati pravila vzornega sprehajanja, saj nismo nikoli sami.


Veliko psov, ki jih sprejmemo v zavetišče ali ob vsakdanu srečamo na sprehodu je daleč od okvirjev vzornega sprehajalca. Zelo pogosto lahko opazimo kako pes svojega vodnika vleče za sabo. Še večja težava nastopi, ob srečanju z drugim psom, mačko ali lahko tudi samo tekača in podobno. Vlečenje se ojači, ali se celo zaganjajo, lajajo, ne-socializirani renčijo…, tako da vodniki ob tem morajo napeti vse sile, da psa zadržijo, ga obvladajo, namesto, da bi se sproščeno sprehajali. Nekateri pa nimajo dovolj moči, znanja in spretnosti, da bi psa obvladali in s tem izpostavljajo svoje pse, sebe in vse druge v okolici najmanj nepotrebnemu stresu ali še čem hujšem. In takšen sprehod je vse prej kot sproščujoč.

 


Rešitev kako preprečimo takšno vedenje je lahko preprosta vendar moramo biti potrpežljivi ter dosledni. Psa, niti sebe ne moremo spremeniti čez noč, a potrebno se je truditi in vztrajati.


Razlogi zakaj se sploh pojavi takšno neželeno vedenje so različni. Večina psov je napačno vzgojenih. Nekateri imajo slabe izkušnje in vodnik ne zna pomagati z odpravo neželenega vedenja. Takšni psi ob srečanju druge pse (ali ljudi) želijo le opozoriti, naj se jim ne približujejo. Nekateri imajo močno razvit obrambni nagon in želijo zaščititi lastno krdelo (sebe in vodnika). Veliko psov pa je le zelo navdušenih in razburjenih, ko vidijo drugega psa, ker se z njim želijo igrat.


Zagotovo si vsi želimo sproščenih sprehodov. Najlažje je začeti pri sebi. Bodimo obzirni, bodimo vzorni vodniki. Toda kako rešiti opisano težavno vedenje? Rešitev je preusmeritev pozornosti. Sliši se zelo enostavno, pa vseeno je potrebno nekaj znanja in veliko potrpežljivosti ter doslednosti. S preusmeritvijo pozornosti psa naučimo novega odziva na določene moteče dražljaje. Najbolje je začeti zgodaj, že z mladičem, kateri še nima razvitega neželenega odziva in je naloga razmeroma lahka. Vendar tudi pri odraslih psih z že razvitim odzivom lahko neželeno vedenje spremenimo.


Pri delu s psi v zavetišču vedno uporabljamo kliker. Kliker je marker želenega vedenja, kateri psu sporoča, da je naredil dejanje za katero bo nagrajen. Kot marker lahko uporabljate različne zvoke ali kratke besede npr. »ja«. Zelo pomembno je, da pes ve kaj marker pomeni. Psi, ki učenja z markerjem (označevanjem) ne poznajo najprej naučimo to prepoznati tako, da po vsakem označenem vedenju sledi nagrada. Čas označevanja (potrjevanja) je ključen.


Začnemo v mirnem okolju, kjer od psa brez večjih težav dobimo vso pozornost. Ko nas pes pogleda vedenje označimo ter nagradimo. V začetni fazi nagrajujemo vsakršno pozornost v naše telo nato pa poskušamo stopnjevati do te mere, da nas pes gleda v glavo.

 

Naslednja stopnja je podaljševanje časa gledanja. Čas pozornosti podaljšujemo zelo postopno, da se pes ne naveliča. Vse skupaj mu mora biti kot igra, ki se je ne sme naveličati. Vajo v naslednji stopnji nadgradimo, da nas pes spremlja v gibanju. Šele ko pes vajo povsem obvlada v mirnem okolju se lotimo izvajanja vaje na sprehodu. Za začetek izberemo pot z manj motečimi dejavniki. Vajo psu kar se da olajšamo tako, da stojimo pri miru, in za nagrajevanje uporabimo še posebej okusne priboljške. Vsakršno pozornost psa označimo in nagradimo. Nagrajujemo zelo pogosto, saj psu na začetku precej težko ohranit zbranost, še posebno ob motečih dejavnikih. Ob približevanju motečega dejavnika (pes, mačka, tekač,..) se nekoliko umaknemo s poti pritegnemo pozornost psa, ga preusmerimo nase in nagradimo. Tako bomo zanj bolj pomembni, kot dogajanje okrog. Zelo pomembno je, da ohranimo pozornost psa ves čas moteče situacije in da ne spuščamo korakov vaje.


Na sprehodu tako nikoli ne smemo biti odsotni, temveč ostati zbrani, da opazimo moteč dejavnik preden ga opazi naš pes. Če pes ni opazil mimoidočega in je ohranil pozornost, lahko naslednjič nekoliko zmanjšamo razdaljo, vendar postopoma. Vsako stopnjevanje mora biti v majhnih korakih, saj bo pri tej vaji potrebno veliko potrpežljivosti in doslednosti. Naj se vam nikar ne mudi.


Če pes izgublja pozornost, vendar se še vedno uspe toliko kontrolirati, da ne povleče oziroma  kmalu preusmeri pozornost z mimoidočega na nas smo na dobri poti. Vendar še ni čas za zmanjševanje razdalje. V primeru, da pes ne ohrani pozornosti na vodnika in povleče, se  zaganja proti mimoidočemu pa razdalja ni bila dovolj velika. Takrat je potrebno narediti kakšen korak ali dva nazaj.


Naš naslednji cilj je, da pes ohrani pozornost tudi, če se ne odmikamo stran od motečega dejavnika. Če nam je to uspelo, smo že zelo napredovali. Vajo stopnjujemo do te mere, da je pes sposoben ohranit pozornost tudi v gibanju.

 

Naš najboljši prijatelj se bo naučil, da drug pes, maček, tekač ne pomeni ''povleci, skoči, lajaj…'' temveč poglej vodnika, padla bo nagrada. Opravljanje naloge mu bo v izziv in veselje, nam pa olajšalo vodenje, omogočilo uživanje sprehoda. Sprehodi bodo tako za vse postali najboljši čas dneva.

Nuša Pečnik in Marko Oman
Zavetišče Ljubljana

 

Spletna stran Zavetišča Ljubljana

Iščejo dom v Zavetišču Ljubljana

Facebook stran Zavetišča Ljubljana

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.