Kaj storiti, če se pes izgubi ali najde?

Upamo, da bodo sledeči podatki pripomogli k lažjemu razumevanju določenih zadev, predvsem pa pomagali v trenutkih, ko se boste znašli v situaciji, ko boste morali hitro reagirati. Želimo si sicer, da bo teh trenutkov čim manj, ali jih sploh ne bo, a nikoli se ne ve ...

 

Vsak odgovoren lastnik psa bo seveda poskrbel za to, da bo pes čipiran in da bodo v bazi podatkov pri veterinarju vselej ažurni kontaktni podatki. V izogib neprijetnostim v primeru izgube psa je dobro, da ima pes na sebi tudi ovratnico z obeskom, na katerem naj bo telefonska številka, na kateri ste vedno dosegljivi. V primeru izgube svoje živali bo tako vrnitev domov bistveno hitrejša in bolj enostavna.

 


⇒ KAJ STORITI, ČE SE PES IZGUBI - 5 KORAKOV!

 

1. ISKANJE: Nikar ne čakajte, da se bo kuža sam pojavil na domačih vratih ali da ga bo (namesto vas) našel nekdo drug. Četudi ima pes čip in obesek s kontaktnimi podatki, morate čimprej pričeti z iskanjem. Preiščite okolico, prosite prijatelje za pomoč pri iskanju, vprašajte bližnje sosede in prebivalce v okolici, ali so morda videli vašega psa in jim pustite svoje podatke, da vas obvestijo, če bi psa kasneje opazili.

 

2. ZAVETIŠČE: Izgubo živali morate v roku 72 ur prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali, najbolje pa je, da to storite kar takoj, saj je morda vaš pes že tam. Pomembno je vedeti, da če se vaš pes znajde v zavetišču in ne pridete ponj v zakonsko določenem roku osmih dni, imajo upravitelji zavetišča pravico, da ga oddajo komu drugemu.

 

3. PLAKATI: Plakate s fotografijo in podatki (ne pozabite telefonske številke, na kateri boste ves čas dosegljivi) nalepite v okolico kraja na zelo frekventne lokacije, kjer je bil pes nazadnje opažen, pa tudi po avtobusnih postajah, cestnih lučeh in na mestih, kjer bi ga mimoidoči lahko srečali.

 

4. RADIO IN SPLET: Obvestite radijske postaje, ki delujejo v vaši regiji in ostale medije, ki objavljajo tovrstna sporočila. Vsekakor sem sodijo tudi Facebook strani vseh društev za zaščito živali,  razni ljubiteljski forumi in seveda naš portal. (tudi spletne forume, Facebook skupine...).

 

5. VETERINE IN POLICIJA: Lokalne veterinarske postaje povprašajte, če je kdo pripeljal vašega psa in pustite svojo telefonsko številko, da vas o morebitnih novostih obvestijo. Obvestite tudi policijsko postajo. Predvsem nikoli ne obupajte z iskanjem in svojega kosmatinca iščite toliko časa, dokler ga najdete.



⇒ KAJ STORITI, ČE NAJDETE PSA?
 

Kot najditelj ste po zakonu v roku 24 ur (vsekakor pa čimprej) o najdbi dolžni obvestiti najbližje pristojno zavetišče, s katerim ima občina sklenjeno pogodbo, oziroma pristojno veterinarsko organizacijo. Če niste prepričani, katero zavetišče pokriva občino, v kateri se nahajate, vam bodo ta podatek podali na številki 112, lahko pa tukaj uporabite iskalnik. Izgubljenega psa poskušajte zadržati in ga privezati na vrvico ali ga drugače spraviti na varno, pri tem pa pazite, da vam ne pobegne. 

 

Če pes na cesti ovira promet in predstavlja nevarnost ali se nahaja na težko dostopnem terenu nemudoma pokličite 113. Policija je pristojna za reševanje takih živali in se je po zakonu dolžna odzvati, po potrebi pa obvestite tudi najbližje zavetišče in dežurnega veterinarja. Pazite nase in ne spravljajte v nevarnost sebe in drugih udeležencev v prometu.

 

Zavetišče je dolžno najdenega psa namestiti v roku 24 ur od prejema obvestila, razen če gre za poškodovano žival - o tem pišemo v nadaljevanju. Če je le mogoče, psa v zavetišče odpeljite sami, sicer pa poskrbite zanj vse dokler ponj ne pridejo iz zavetišča. V kolikor se zavetišče ne odzove ali ne želi pomagati, podajte prijavo območni veterinarski inšpekciji. Če v vaši občini nimate prisojnega zavetišča, morate najdbo živali prijaviti na območni urad UVHVVR, kjer vam bodo povedali, v katero zavetišče mora biti pes sprejet.

 

O najdbi obvestite veterinarske ambulante, pomoč pa vam bodo ponudili tudi pri društvih za zaščito živali. V kolikor vaša občina nima urejene namestitve za najdene živali je prava tudi pot k veterinarju, kjer bodo preverili, ali ima pes morda čip. Po številki čipa se v hipu najde podatke skrbnika. Od leta 2003 je označevanje psov z mikročipi po zakonu obvezno, a še vedno mnogo starejših psov (pa tudi mlajših) nima čipa in v tem primeru o najdbi obvestite tudi radijske postaje, spletne forume in oglas objavite na socialnih omrežjih. Če je pes že v zavetišču, to seveda v obvestilu posebej poudarite.

 

Pomembno je vedeti, da če zapuščenega psa obdržite pri sebi in o tem ne obvestite zavetišča (četudi najdbo oglašujete na razne načine), po osmih dneh postanete skrbnik te živali prav vi. S tem nase prevzamete tudi stroške in nadaljno odgovornost zanjo. To NE velja za žival, ki je le izgubljena in jo lastnik še vedno išče.

 

Zavedajte se svojih dolžnosti. Če opazite izgubljenega ali tavajočega psa ste dolžni ukrepati. Zavedajte pa se tudi svojih pravic in zahtevajte od ustreznih služb vse, kar so po zakonu in uradni dolžnosti dolžne storiti. Vsakršno kršitev predpisov in nepravilnosti iz strani uradnih služb (neodzivanje s strani zavetišč, policistov, uradnega veterinarja in podobno) prijavite na ustrezni območni urad UVHVVR.


⇒ KAJ STORITI, ČE NAJDETE POŠKODOVANEGA PSA? 

 

Če naletite na psa, ki je poškodovan, ukrepajte nemudoma. Seveda ob tem poskrbite za lastno varnost: ravnanje bolne in poškodovane živali je namreč lahko nepredvidljivo. Ko so živali prestrašene in v bolečinah, so lahko napadalne tudi do ljudi, ki jim skušajo pomagati. Če je možno in če ne predstavlja nevarnosti za vas (prometna cesta ...) živali seveda nudite prvo pomoč in jo odmaknite na varno. Pred tem poskušajte psu poviti gobček (lahko tudi s povojem za prvo pomoč), da ne more ugrizniti, šele nato ga lahko premikate. Živali ne pustite same.

 

Čimprej je potrebno poklicati na telefonsko številko 112 in v pristojno zavetišče. Zavetišče mora imeti po zakonu organizirano 24 urno dežurstvo. Osebje zavetišča mora priti po poškodovanega psa najkasneje v štirih urah od prijave, sicer pa jih poskušajte prepričati, da pridejo čimprej, saj je čas pogosto odločilnega pomena za zdravje poškodovanega psa. Vedno sledite navodilom zavetišča, ki vam bo podalo nadaljne napotke, kako ravnati - vse mora potekati v dogovoru z njimi. Če niste prepričani, katero zavetišče je pristojno za vašo občino vam bodo te podatke podali prav na Centru za obveščanje, na številki 112. Na tem kontaktu zahtevajte tudi posredovanje dežurnega uradnega veterinarja (ki je prav tako po zakonu dolžen ukrepati), v kolikor se v zavetišču nihče ne oglasi na telefon ali če v vaši občini nimate prisojnega zavetišča!

 

Če pes ovira promet in tako predstavlja nevarnost nemudoma pokličite številko 113.

 

V nobenem primeru pa ne nasedajte tistim, ki vas bodo skušali prepričati, da morate za najdenčke ali poškodovane živali poskrbeti sami. Morda ne bo šlo vse gladko in tudi ne tako, kot je opisano v tem poglavju, a naj vam ne bo težko izgubiti nekaj več časa, morda tudi živcev - naredite to za živali, ki si same ne morejo pomagati. S tem, ko boste pomagali, boste rešili življenje.

 

Predvsem pa bodite vedno vztrajni in zahtevajte od ustreznih služb vse, kar so po zakonu in uradni dolžnosti dolžne storiti. Če se bodo navkljub vsemu težave nadaljevale, čimprejšnje ukrepanje pa bo bistvenega pomena, pokličite katerega od društev za zaščito živali, kjer vam bodo svetovali ali kako drugače pomagali. Vsakršno kršitev predpisov in nepravilnosti iz strani uradnih služb (neodzivanje iz strani zavetišč, policistov, uradnega veterinarja in podobno) prijavite na ustrezni območni urad UVHVVR.


⇒ KAJ STORITI, ČE NAJDETE ZAVRŽENE MLADIČE ALI DUDARJE? 

  

V primeru, da odkrijete odvržene mladičke ali dudarčke (nekaj dni ali tednov stari mladiči, ki še niso sposobni jesti sami) morate ukrepati takoj. Nemudoma pokličite najbližjega veterinarja, o najdbi pa obvestite tudi pristojno zavetišče. Čakanje je v takih primerih lahko za mladičke usodno, kot je zelo napačno tudi ravnanje "na lastno pest", ne da bi se prej posvetovali z veterinarjem. Običajno potrebujejo takšni mladiči takojšnje ukrepanje in oskrbo, nikakor pa ne čakanja na odziv uradnih služb.

 

Kakšna bo nadaljna usoda mladičkov, je odvisno od zavetišča oz. veterinarja. Vsa zavetišča namreč ne jemljejo v oskrbo dudarčkov (mladičev, ki niso še sposobni jesti sami). V nekaterih primerih se celo odločajo za evtanazije takih mladičev, čeprav zakon prepoveduje usmrtitev zdravih živali. V kolikor v pristojnem zavetišču ne sprejmejo sesnih mladičev in vam na veterini predlagajo evtanazijo, se obrnite na katerega od društev za zaščito živali, da boste poskušali najti rešitev, v skrajnem primeru pa vam bodo svetovali, kako naprej.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.