Minulo sredo je v Državnem zboru na pobudo predsednika odbora za kmetijstvo Dejana Židana, potekala nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, na kateri so se prisotni seznanili s stanjem v zavetiščih za zapuščene živali na območju Slovenije.

Po podatkih, ki jih je posredovalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, je na dan 24.9.2012 v zavetiščih na nove skrbnike čakalo 248 psov in 396 mačk, v 30 dneh pa je v nove domove odšlo skupaj 239 živali. Največ živali so v tem obdobju novim skrbnikom oddali v Zavetišču Ljubljana (74), iz Zavetišča Horjul pa v nov dom ni odšel noben pes in nobena mačka, čeprav ima po objavljenih podatkih to zavetišče v oskrbi 116 živali. Največ živali (150) sicer trenutno na nove domove čaka v Zavetišču za živali Maribor.

Ljubljansko zavetišče je v zadnjih treh letih v nove domove pospremilo največ psov in muc, skupaj 1829. Na Obali so iz zavetišča oddali 745 živali, v Mariboru 307 - na področju celotne Slovenije pa je k novim skrbnikom odšlo 6631 psov in muc. (vir podatkov: KLIK)

Na sredini seji je direktorica Veterinarske uprave Vida Čadonič Špelič uvodoma povedala, da je uprava v vseh 13 zavetiščih opravila posebne preglede z željo, da bi postregla z aktualnimi podatki. "Vsa zavetišča so v trenutku pregleda izpolnjevala pogoje v skladu s pravilnikom," je povedala direktorica in dodala, da kar 26 slovenskih občin trenutno nima sklenjenih pogodb za zavetišči. "Skozi pregled zavetišč smo ugotovili tudi, da so zavetišča zelo aktivna pri iskanju novih lastnikov, kar je zelo dobro," je bila zadovoljna Vida Čadonič Špelič.

Jadranka Juras iz Društva za zaščito in pomoč živalim Lajka je predstavila raziskavo, ki so jo v društvu opravili v letih 2008 in 2009. "V zadnjih dveh, treh letih se je večina zavetišč popolnoma zaprla pred zainteresirano javnostjo. Včasih je bilo sprehajanje psov stalna praksa v zavetiščih, zdaj so skoraj vsa zavetišča zaprla vrata," je bila kritična Jurasova in dodala, da so se živali vsaj v obdobju, ko je potekala raziskava oglaševale minimalno in to le toliko časa, kolikor je zavetiščem to nalagal pravilnik.

Po mnenju Društva Lajka zavetiščem ni bilo v interesu, da živali sploh oddajo: "Kar je seveda logično, ker so za svoje storitve plačani, v vsakem primeru. Večina zavetišč ima še vedno popolnoma neustrezen urnik uradnih ur in to med tednom, v času, ko so ljudje v službah. Sploh nimajo nobene možnosti imeti stika z živaljo, da jo pridejo nekajkrat sprehoditi prej, da se z njo seznanijo. Namesto tega jo vidijo na internetu, pridejo v zavetišče, kjer imajo tudi celo zelo omejeno gibanje in mu je žival potem porinjena v roke. "

Iz podatkov, ki so dostopni v poročilu, ki ga je Ministrstvo za kmetijstvo poslalo na Državni zbor izhaja, da ima neprekinjeno čez ves dan uradne ure le Obalno zavetišče za zavržene živali, zgolj v dopoldanskem času, ko so ljudje večinoma v službah pa potekajo uradne ure v zavetiščih Horjul, Mala Hiša, Zonzani in Meli Trebnje. Ostala zavetišča imajo deljene urnike oz. uradne ure tudi v popoldanskem času.

"Način oddaje mora biti takšen, da se lastnik enostavno najde. Ni tako v praksi povsod. Mi imamo tudi zavetišča, kjer poteka oddaja samo v času, ko so ljudje v službi, pa še takrat je potrebna najava. Tako težko rečem, da je neka velika volja, da bi se lastnik našel. To bi moralo biti bolj jasno predpisano," je bil jasen Dejan Židan, predsednik odbora.

V Društvu za zaščito živali Lajka že več let opazujejo točno določeno zavetišče, kjer je po njihovih podatkih odstotek evtanazij skoraj 45%: "Za mačke sploh ne vemo, kaj se dogaja. Lahko čisto iz prakse povem, da zelo veliko mačk ne preživi v zavetiščih. Za ta denar, ki ga zavetišča dobivajo, se vse živali, ki so mikrosporične, evtanazira, čeprav je mikrosporija glivica, ki se jo lahko pozdravi," je pojasnila Jadranka Juras.

Omenila je tudi problem romskih naselij, kamor se odhaja na odlove psov in mačk. V društvu so že predlagali, da se te živali sterilizira in kastrira ter pusti v naselju, v kolikor imajo ustrezne razmere bivanja. "Te pse se večinoma ubije v zavetišču, Romi pa gredo nato takoj po nove živali. In čisto konkretno je bil primer, ko je šlo za odlov trinajstih živali. Mislim, da je bilo samo 10 ali 20% teh psov oddanih, ostalo je bilo vse pobito, občini pa je bil izstavljen račun v višini 5 tisoč evrov. Te zadeve bi bilo potrebno čisto drugače urediti," je prepričana.

"Veterinarska uprava dopušča in celo odobrava delovanje zavetišč na minimalnih standardih, čemur smo bili priče tudi z izjavami v medijih, ko so rekli, bolje na minimalnem standardu, kot da jih ni, s čimer se mi absolutno ne strinjamo. In seveda na koncu smo prišli tudi do dokaza, da določena zavetišča zaračunavajo oskrbnine za eno in isto žival več občinam. Se pravi, slike so bile "copypaste" in poslane na različne občine za enega in istega psa," je še pojasnila Jurasova.

Po njenem mnenju je edina ureditev, ki pride v poštev, da se bo za zapuščene živali začelo skrbeti etično in moralno odgovorno, da zavetišča postanejo neprofitne ustanove. "Dokler bo posredi denar in to ni malo denarja, se bo dogajalo to, kar se dogaja," razlaga predstavnica Društva Lajka.

V razpravi je sodelovala tudi Helena Jovanovič Hacin iz Mačje hiše, ki se že nekaj let aktivno ukvarja s problematiko zavrženih prostoživečih in lastniških mačk. "V zavetiščih je mačka nekaj obrobnega, večinoma zavetišča skrbijo bolj za pse, ker so tudi v veliki meri njihov prihodek. Jaz sem že kot prostovoljka poslušala v enem od slovenskih zavetišč, da so mačke izguba," pravi Hacinova in dodaja, da je zaradi bolezni smrtnost pri mačkah v nekaterih zavetiščih tudi do 70%. "Potrebno je delati na sterilizaciji, kastraciji, na preprečevanju razmnoževanja z osveščanjem, z aktivnimi akcijami v šolah, v medijih, in ne toliko na tem nameščanju mačk v zavetiščih," je zaključila predstavnica Mačje hiše.

Mnogi prisotni so bili enotnega mnenja, da sedanji sistem omogoča, da marsikatero zavetišče izigrava in zlorablja sistem za ustvarjanje dobičkov in odtekanje denarja tja, kamor ne sodi. "Ta današnja razprava je bila koristna in jaz jo razumem predvsem v tem smislu, da bomo morali nekatere stvari zastaviti drugače. Bo še najbrž dolga pot pred nami," je bil jasen vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin.

Burna razprava se je razvila okoli roka, po katerem je zdravo žival v zavetišču dovoljeno evtanazirati. Kot je znano, po trenutno veljavni zakonodaji mora za najdeno žival 30 dni poskrbeti občina, potem pa jo je dovoljeno evtanazirati in občina zanjo ne plačuje več. “Tridesetdnevni rok, ki ga je dala država, je rok, ki nima stika z realnostjo,” je že pred časom poudaril Dejan Židan, ki je prepričan, da bi bilo zakonski rok smotrno podaljšati na 90 dni.

Marko Oman iz Zavetišča Ljubljana je zdajšnji 30-dnevni rok označil za nemoralen in tudi ekonomsko nesmotrn: "V prvih 30 dneh vložiš v žival največ denarja in energije, potem jo pa evtanaziraš? Po naši statistiki ugotavljamo, da v prvih 30 dneh oddamo komajda tretjino živali, v 90 dneh pa oddamo do 90% živali."

Erik Tetičkovič, predsednik Sveta za zaščito živali na to temo gleda izključno s stališča humanitarnosti: "Če se gremo resnično humanitarnost ne moremo živali, ki smo jo sprejeli v zavetišče a priori obsoditi na smrt."

"Rok 60 ali celo 90 dni se mi zdi toliko nerealen, da sploh ne morem v tem trenutku govoriti o tem, ker občine še za 30 dni ne plačujejo. Je brez zveze sploh, da se pogovarjamo o podaljšanju roka," je vprašanje komentirala Petra Mohar iz Društva za zaščito živali Ljubljana.

Dejan Židan je ob koncu razprave povedal, da v zavetiščih največji stroški pri oskrbi živali nastanejo v prvih desetih dneh, ko je za živali predpisana karantena, od tega dne naprej pa strošek predstavljata le še hrana in prostor. "V času, ko so živali v karanteni, jim seveda ni možno iskati lastnika. Torej ostane samo še nekaj dni, da se poišče lastnik in v praksi potem v 30 dneh dobi lastnika približno 30% živali, ki pridejo v zavetišča," je pojasnil, a kljub temu izrazil pomislek: "Sem prvi, ki sem proti temu, da bi sistem ostal takšen kot sedaj, rok pa bi se podaljšal na 90 dni. Da se potem zgodi, da nekdo še dodatno služi, za živali pa ni nujno, da bomo kaj naredili, če se v zavetiščih ne bodo trudili, da živalim najdejo lastnika. Na to je potrebno širše gledati."

Židan je prisotne poslance na seji pozval, naj sprejmejo vsaj sklep, da se zadeva prouči, sledila pa je tudi ponovna prošnja Jadranke Juras: "Jaz bi v tem primeru res prosila, da date možnost živalim in vsaj možnost temu sklepu, ker vam povem, da si živali to definitivno v tem trenutku že počasi zaslužijo."

Sklep, ki predlaga proučitev podaljšanega roka, na glasovanju vseeno ni bil sprejet.

Mimogrede: Srbija in Bosna in Hercegovina sta evtanazije zdravih psov z zakonom ukinili pred kratkim, v Italiji prepoved velja že veliko let. Hrvaški zakon evtanazije dopušča po 60 dnevu, pri nas pa bomo, vsaj še nekaj časa, govorili o 30-dnevnem roku, po katerem je zdravo žival v zavetišču dovoljeno evtanazirati.

Sprejeti sklepi na seji: KLIK

Povzeto po: KLIK in KLIK

Oglej si tudi:

Davek za zavetišča in čitalci čipov za redarje?
Komu služijo slovenska zavetišča?
Evtanazije v Zavetišču Meli in kaj so "dobre prakse" za Zavetišče Maribor
Bo Zavetišče Turk uspavalo pse? Gre za verižno in neresnično pismo!
Slovenska zavetišča – seznam