Psi s posebnim poslanstvom - vodiči slepih
Pes vodič slepih svojemu človeku ne more nadomestiti vida, omogoči pa mu bolj varno in hitrejše gibanje po poteh, ki jih slepi pozna. Nobenega tehničnega sredstva doslej še niso izumili, ki bi pri vodenju slepega nadomestilo pasje sposobnosti. Psi pomočniki za slepe in slabovidne osebe so naučeni, da: vodijo osebo po znanih poteh, nakazujejo ovire in talne ovire na poti, nakazujejo semaforje, prehode za pešce, delo na cesti, vodijo skozi vrata, vodijo osebo na pošto, v trgovino, k zdravniku, na delo...
Ti psi sodijo v vrh ''pasje inteligence'': odgovornim, samostojnim in sposobnim odločanja, kakor so, jim slepi lahko popolnoma in upravičeno zaupajo, da kužki gledajo namesto njih.
Pse za vodenje slepih so poznali že v antiki, o štirinožcih, ki pomagajo slepim, je poročal že Aristotel. Sicer pa so znani pisni viri o teh štirinožnih pomočnikih z začetka 13. stoletja, ko so pse, ki so vodili slepe, uporabljali Arabci. Letnico 1755 pa ima dokument iz tedanje Avstrije, ki dokazuje, da so v tej deželi uporabljali pse vodiče. Bolj množično pa so jih začeli uporabljati po prvi svetovni vojni v Nemčiji, ker je bilo še zlasti zaradi posledic delovanja bojnih strupov veliko slepih vojakov. Leta 1919 so v Nemčiji izdali prvo knjigo o šolanju psov vodičev slepih, v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa so začele v Nemčiji, Angliji, ZDA in Avstraliji nastajati prve šole za usposabljanje psov za pomoč slepim.
Prva šola za pse vodnike je bila v Sloveniji ustanovljena leta 1955, in sicer v Klečah pri Ljubljani. Najprimernejši psi za tovrstno šolanje in dresiranje so bili takrat nemški ovčarji. V osemdesetih letih so začeli v Podutiku, v Policijski šoli za službene pse, načrtno šolati tudi pse vodnike slepih. Šolanje psa vodnika slepih je dolgotrajen in zahteven postopek.
Proces šolanja traja šest mesecev, v zadnjem mesecu pa se v trening vključi tudi bodoči lastnik psa in njegovo okolje. Stroški za takšno šolanje znašajo med 6.000 in 7.000 EUR. Sledijo pa še stroški usposabljanja slepe osebe za življenje in delo s psom. Šolanje psov vodnikov slepih sodi zagotovo v vrh tega, kar se je pes sposoben naučiti. Pes vodnik slepih ima zelo veliko poslanstvo: odločati se mora namesto slepe osebe, ki jo vodi.
Zaželeno je, da bi bil pes vodič slepih pasemski, se pravi z rodovnikom, lahko pa je tudi čistokrven pes brez rodovnika oziroma pes, ki po zunanjosti in lastnostih ustreza pasemskemu standardu določene pasme. Mešanci so za vodenje slepih le pogojno primerni.
Ponavadi pa je zelo težko dobiti odraslega, psihično zrelega psa, zdravega, po zunanjosti in lastnostih ustreznega psa v primerni telesni kondiciji, ki bi ga lahko takoj začeli šolati. Pes vodnik je potrpežljiv - ko mu stopite na tačko, se vanj zaletite, se ne vznemiri in ne popade. Je umirjen, prilagodljiv, ne vznemirjajo ga ostali psi, muce, konji, hkrati pa je vodljiv (zanesljivo prihaja na odpoklic). Seveda mora biti v izredni psihični in fizični kondiciji ter zdrav.
Pes mora slepega opozoriti tudi na vse drogove, avtomobile, ki so na površinah za pešce, zabojnike za smeti in druge ovire, v katere bi se lahko slepi zaletel po nepotrebnem. To ponavadi stori tako, da se ustavi, medtem ko se pri semaforju ali prehodu za pešce pes tudi usede. Psa ne smejo motiti mestni vrvež, hrup, množica ljudi, prav tako mora mimo drugih psov in živali, ki jih srečuje na poti s svojim slepim vodnikom.
Pes vodič slepih mora biti torej psihično stabilen, se pravi, da mora biti med drugim ravnodušen do vseh vidnih in slušnih vplivov iz okolja, vodljiv, ubogljiv, dobro vzgojen, socializiran in kohabitiran, predvsem pa prijazen do okolja. Poleg tega mora imeti sposobnost orientacije, kar je prirojena lastnost, ki je ni mogoče priučiti. Dober pes vodič si mora namreč "zapomniti" progo, po kateri vodi slepega. To za veliko večino psov ni kdove kolikšna težava. Ko pa vaditelj izbira psa za vodenje, mora vsekakor ugotoviti, kako je z njegovo orientacijo. Nujni lastnosti sta tudi primerna vodljivost in učljivost.
Pes vodič je slepemu tudi družabnik, spremljevalec in prijatelj in ne le sredstvo za olajšano gibanje.
Vir: povzeto po reviji Moj pes, www.psipomocniki.si in www.lions-club-brin.si
Foto: Wikipedia (prva fotografija) in arhiv revije Moj pes (druga in tretja fotografija)
Komentiraj
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.