02.12.2019

KOLUMNA DRUŠTVA ANIMA

 

Piše: Nevenka Lukić Rojšek- Društvo za dobrobit živali AniMa


Eksotične živali se pri nas že vrsto let preprodajajo kot hišni ljubljenčki. Pravimo jim eksotične oziroma tujerodne živali, saj nekatere med njimi niso domači ljubljenčki, temveč so divje živali, prostoživeče živali v ujetništvu. Niso čisto udomačene živali, kot so to npr. mačke in psi.

V zakonodaji o "ohranjanju narave" termina eksotična žival ni, pač pa se uporablja termin tujerodna vrsta - to je vrsta, ki v življenjski združbi določenega ekosistema pred naselitvijo ni bila prisotna. Odredba RS o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu določa katera oskrba in kakšne bivalne razmere se štejejo za ustrezne pri zadrževanju živali prostoživečih vrst v ujetništvu, ne glede na namen zadrževanja. Omenjena odredba v Prilogi I določa Minimalne pogoje za zagotovitev ustreznih bivalnih razmer in ustrezne nege pri zadrževanju prostoživečih vrst v ujetništvu. Tako mora skrbnik eksotične živali zagotoviti primerne bivalne razmere in ustrezno oskrbo. A pogosto se zgodi, da ta žival konča v bližnji mlaki ali jezeru – tam pogosto pristanejo želve rdečevratke in rumenovratke, grške kornjače in ribe ter tako postanejo invazivna vrsta, ki povzroča težave avtohtonim vrstam.

Eksotične živali so živa čuteča bitja s svojimi telesnimi, psihološkimi, okoljskimi in drugimi potrebami, ki jim jih človek v ujetništvu težko zadovolji. V nepravih rokah je ogroženo življenje živali, ob neizkušenem skrbniku pa je lahko žival tudi nevarna, saj nas z ugrizom lahko zaznamujejo tako želva, hrček in legvan kot kača.

Pri nakupu eksotične živali v trgovini za živali ali preko spleta ostane dobavitelj neznan. Inšpektorji na tem področju naredijo premalo ali celo nič, saj bi lahko sami odkrivali storilce preko objav in oglasov, kjer slednji ponujajo žival v prodajo. Vedno več je rejcev eksotičnih živali, nimamo pa nikakršnega nadzora nad številom teh živali, kakšne bolezni imajo in v kakšnih razmerah živijo. Posedovanje eksotičnih živali bi bilo treba bolje regulirati in omejiti.

Postati lastnik eksotične živali v Sloveniji sploh ni težko, te živali so lahko dostopne v trgovinah in preko spleta, tudi cene so nizke. Večini skrbnikov eksotičnih živali primanjkuje znanja in izkušenj za ustrezno skrb glede na vrsto in njihove naravne habitate. Ljudje težko prepoznamo znake trpljenja in pomanjkanja pri eksotičnih živalih, še posebej pri plazilcih, dvoživkah in ribah, zato te živali niso primerne kot hišni ljubljenčki vsakomur, ki so mu všeč. V ujetništvu večina eksotov živi v nesprejemljivih razmerah, so prostorsko omejeni in sterilni ali preveč umazani: kletke ali terariji s kuščarji, kačami, pajki, žabami ali želvami; ribe v majhnih steklenih akvarijih; ptice, hrčki, miške, skakači, kunci, činčile v kletkah; servali na dražbi; tigri na dvorišču zasebne hiše itd. Skoraj vse izkušnje teh živali v ujetništvu so umetne in vsiljene.

Društva za dobrobit živali že nekaj časa opozarjamo, da se v Sloveniji pojavlja vedno več divjih in eksotičnih živali. Zadrževanje divjih živali v ujetništvu je kljub ljubeči skrbi za take hišne ljubljence neprimerno in povzroča slabo počutje ter s tem trpljenje teh živali. Društva za dobrobit živali prejemamo prijave zaskrbljenih državljanov, ki opozarjajo na neprimerne življenjske pogoje eksotičnih živali. Za obravnavanje ter reševanje te problematike potrebujemo veliko novega znanja.

Z namenom varovanja ogroženih vrst je bila na mednarodni ravni že pred desetletji sprejeta konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES). Slovenski zakon o ohranjanju narave ureja trgovanje, uvoz, izvoz in komercialne dejavnosti (gojenje, živalski vrtovi) s prostoživečimi vrstami, zakon o varstvu živali pa na splošno ureja odgovorno ravnanje človeka z živalmi (vretenčarji). Problematika trgovine z ogroženimi prostoživečimi živalskimi vrstami pa je na območju držav članic EU urejena s skupno veljavno evropsko zakonodajo.

Zaradi povečanega povpraševanja po eksotičnih živalskih vrstah kot hišnih ljubljenčkih, ki običajno zahtevajo specialna znanja, specialno oskrbo in specialne razmere bivanja, na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin govorijo o spremembi definicije, kaj je hišna žival in katere vrste živali so sploh lahko hišni ljubljenčki v lasti fizične osebe. Govorijo tudi o posebnem seznamu, kjer naj bi bile navedene vrste živali, ki bi jih lahko imele v lasti fizične osebe. Namen napovedanih zakonskih sprememb naj bi bil "omejiti posedovanje tistih vrst hišnih živali, katerih dobrobit v ujetništvu je ogrožena, živali, ki so deklarirane kot invazivne vrste, ter nevarnih živali".

Doma skrbimo za tri morske prašičke, kuščarja gekona in grško kornjačo, dva psa in mačko. Moja izkušnja je, da so vsi čuteča bitja, saj se zavestno odzivajo na nežnosti; navadijo se na določenega človeka, ki jih hrani; dovolijo, da jih negujem, a je odnos s psi in mačko lažji - svoje potrebe in želje, bolečine in veselje izkazujejo na meni razumljiv način. Vsak dan dvomim, ali mojim eksotom zagotavljam vsaj večino pomembnih stvari. Če se še tako trudim, jim ne morem zagotoviti enakih pogojev kot bi ga imeli v naravnem življenjskem okolju.

Potreben je torej razmislek, kako urediti pogoje, pod katerimi lahko ljudje skrbijo za eksotične živali in omejiti ali celo prepovedati trgovanje z temi živalmi. Ljudi je potrebno ozavestiti o škodljivosti ujetništva za prostoživeče živali in tako vplivati na zmanjšanje povpraševanja po teh živalih, saj s tem, ko takšne živali kupujemo, podpiramo celotno industrijo trgovanja z eksotičnimi živalmi. To posledično pomeni, da podpiramo njihovo vzrejo in njihovo trpljenje, v najslabšem primeru celo nezakonit lov na živali, pri čemer največ pridobi preprodajalec. Večina vrst eksotičnih živali ni primernih za hišne ljubljenčke, njihovih potreb ne moremo zadovoljiti v naših domačih razmerah.


Nevenka Lukić Rojšek, Društvo za dobrobit živali AniMa


Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.

Deli s prijatelji

Komentiraj