Je prvi obsojeni mučitelj psa v Sloveniji odslužil svojo kazen?
Primeri javnih objav zanemarjanja in mučenja živali so v medijih v zadnjih letih zelo poskočili. Bralci se zagotovo spominjate tistih najbolj odmevnih, ki so epilog dočakali, ali ga še čakajo, na sodiščih. V zgodovini naše države je, sodeč po podatkih, ki smo jih našli na spletni strani statističnega urada, zaradi mučenja živali v zapor odšlo več kot 20 ljudi. A večina teh primerov je ostalo po večini spregledanih, saj se dotikajo predvsem kazni, ki so bile izrečene zaradi zanemarjanja rejnih živali, slovenska društva za zaščito živali pa so, vsaj v večini, usmerjena bolj k pokrivanju problematike t.i. "hišnih ljubljencev", torej psov in muc.
Mučitelja psa so sodniki za rešetke prvič poslali leta 2012. Šlo je za odmevni primer psa iz vasice Boršt pri Kopru, ki ga je domačin tako zanemarjal in izstradal, da ga je na stotine klopov dobesedno izpilo do smrti. Najhujših muk ga je sicer odrešilo Obalno društvo proti mučenju živali. "Izrekanje zapornih kazni zaradi mučenja živali vsekakor podpiramo in upamo, da bodo sodišča po vsej Sloveniji to vzela za svojo sodno prakso," je po obsodbi dejala predsednica društva Andrea Bogataj Krivec.
Je mučitelj živali iz Boršta odslužil svojo kazen? Neuradno smo izvedeli, da je v zaporu odsedel celo kazen že pred leti. Moški menda ne poseduje več nobenega psa.
Kazenski zakonik za kruto ravnanje z živalmi sicer predvideva denarne, za hujše oblike mučenja živali pa tudi zaporno kazen. "Če bi bilo takšnih sodb več, morda do kakšnega krutega mučenja živali sploh ne bi prišlo, saj bi ljudi bojazen, da bodo morda končali v zaporu, odvrnil od tega," nam danes pove Bogatajeva. Na primorskem koncu sicer na največ težav naletijo v poletnem času, ko živali v vročini potrebujejo senco in svežo vodo. "Na našem področju veliko psov še vedno živi na prekratkih verigah, namesto hišice imajo prevrnjen sod, v eni posodi zeleno vodo, v drugi pa pomije. Besede sprehod ali človeški dotik ne poznajo," zaključuje.
Za ukrepanje v primeru hujšega zanemarjanja in mučenja živali sta v Sloveniji pristojni veterinarska inšpekcija in policija, v večini primerov na podlagi prijav. Slednje lahko, tudi anonimno, vložijo posamezniki, vse več prijav pa napišejo tudi različna društva za zaščito živali. "Ljudje se pogosteje obračajo na nas, kakor, da sami prijavljajo. Zahtevajo naj nekaj ukrenemo, sami pa ne bi, ker ne želijo uničiti odnosov s sosedi," svojo izkušnjo povzame Špela Rozman iz Društva za zaščito živali Kočevje. Največjo težavo sicer vidi v pomanjkljivi zakonodaji. Opaža namreč, da je marsikateri primer zanemarjanja živali primeren za prijavo, a zakonske podlage za ukrepanje pogosto ni. Trend neustreznega ravnanja z živalmi je v naraščanju, predvsem zato, ker je živali v skrbništvu ljudi vse več. Večinoma prijavljajo le pse, redkeje mačke, drugih živali sploh ne, so kritični v naših društvih. V glavnem se ljudje še vedno raje držijo nazaj, težko jih je motivirati za prijavo, tudi če jih soočajo s tem, da jim lahko pri prijavi pomagajo in zagotovijo njihovo anonimnost, pravijo.
Kako prijaviti mučenje živali?
Če veste za primere, kjer živali živijo v neprimernih bivalnih razmerah, nimajo dovolj hrane ali vode, so poleti na soncu in nimajo zagotovljene sence, lastniki ne poskrbijo za njih, če so bolne, so zaprte ali priklenjene na osamljenih območjih ali zapuščenih njivah, v nemogočih pogojih, poskušajte (če je možno) nemudoma osebno opozoriti lastnike na napake in sledite odzivu. Tudi če niste prepričani, da je neko ravnanje tako hudo za prijavo, seveda najprej storilca lepo opozorite na neustrezno ravnanje in spremljajte reakcijo. Če je ni in se grdo ravnanje z živaljo nadaljuje, se obrnite na veterinarsko inšpekcijo, oz. pristojni urad UVHVVR v vaši regiji.
V prijavi boste navedli točno lokacijo, kronološki opis dogajanja, natančen opis mučenja in po možnosti tudi podatke lastnika živali. Podatkov prijavitelja inšpektor v nobenem primeru ne bo posredoval tretjim osebam, zato je bojazen, da bo kršitelj izvedel za vašo prijavo, povsem odveč! Inšpekcija je dolžna preveriti vsako prijavo, ki jo prejme. Glede na ugotovljeno se odločijo za primeren ukrep, ki je lahko opozorilo ali kazen. Kot prijavitelj imate seveda možnost dobiti informacijo o razpletu prijave, a morate to željo ob prijavi posebej poudariti.
Naj dodamo, da pogosto pristojne službe bolje opravljajo svoje delo, če nad njihovim delom bdi vesten prijavitelj. Sledite prijavi in njenemu razpletu tudi naprej!
V primeru, ko je žival v življenski nevarnosti oziroma če na določenem kraju opazite neprimerno ravnanje z živaljo (nasilje, pretepanje, zbadanje, udarjanje, dušenje živali, spolna zloraba, streljanje živali…) nemudoma pokličite policijo, ki bo prišla na kraj dogodka. To velja za primere, ko se mučenje dogaja na javnem mestu ali je reakcija nujna (preden bi inšpekcija prišla, bi bilo že prepozno). Pogosto se zgodi, da želijo policisti prijavitelja preusmeriti na kakšno drugo službo, z izgovorom, da oni niso pristojni. Če vas bodo preusmerili na društvo proti mučenju živali, vztrajajte in ga podučite, da društva pri izvajanju zakona nimajo pooblastil.
PROTOKOLI UKREPANJA:
- Za ukrepanje je pristojna veterinarska inšpekcija, v nekaterih primerih (preberi v nadaljevanju) pa tudi policija.
- Če opazite mučenje živali, ki se dogaja na določenem naslovu, se nemudoma obrnite na veterinarsko inšpekcijo oz. pristojni urad UVHVVR v vaši regiji. V prijavi je potrebno navesti točno lokacijo, kronološki opis dogajanja, podkrepljen z dokazi, izjave prič (če so), natančen opis mučenja in po možnosti tudi podatke lastnika živali.
- Inšpekcija je dolžna preveriti vsako prijavo, ki jo prejme. Glede na ugotovljeno se odločijo za primeren ukrep, ki je lahko opozorilo ali kazen. Kot prijavitelj imate seveda možnost dobiti informacijo o razpletu prijave, a morate to željo ob prijavi posebej poudariti. Naj dodamo, da pogosto pristojne službe bolje opravljajo svoje delo, če nad njihovim delom bdi vesten prijavitelj. Sledite prijavi in njenemu razpletu tudi naprej!
- Pomembno je vedeti, da društva za zaščito živali pri izvajanju zakona nimajo večjih pooblastil, lahko pa vam pomagajo pri pripravi prijave. Če pri svojem delu naletijo na kršitve, jih prijavijo inšpekciji, tako, kot to lahko stori vsak posameznik.
- Glede na izkušnje ne-prijavljanja iz strahu in bojazni je v tem delu zelo pomembno vedeti, da inšpekcija, društvo in policija zagotavljajo anonimnost tistemu, ki poda prijavo. Tudi po zakonu uradne osebe vaših podatkov ne smejo razkriti prijavljeni osebi. Zato izgovori, kot: "nisem prijavil, ker ne bi rad, da me v soseski grdo gledajo", seveda niso upravičeni. Nikoli se ne obrnite stran! Dolžni ste prijaviti mučenje!
- Če veste za primere, kjer živali živijo v neprimernih bivalnih razmerah, nimajo dovolj hrane ali vode, poleti so na soncu in nimajo zagotovljene sence, lastniki ne poskrbijo za njih, če so bolne, so zaprte ali priklenjene na osamljenih območjih ali zapuščenih njivah, v nemogočih pogojih, najprej poskušajte (če je možno) čimprej osebno opozoriti lastnike na napake. Če odziva ni, brez odlašanja pokličite veterinarsko inšpekcijo, obvestite pa lahko tudi društvo za zaščito živali.
- Za primere, ki se dogajajo izven uradnih ur in ne morejo počakati do naslednjega dne (res nujni primeri, ko bi recimo žival do naslednjega dne lahko poginila), je 24 ur pristojen eden od dežurnih veterinarskih inšpektorjev. Kontakte dobite na Centru za obveščanje, na številki 112.
- Zakon pravi, da je v primeru, ko je žival v življenski nevarnosti, dolžna posredovati policija. To velja za primere, ko se mučenje dogaja na javnem mestu ali je reakcija nujna (preden bi inšpekcija prišla, bi bilo že prepozno).
- Policijo (številka 113) morate nemudoma poklicati če opazite fizično nasilje, pretepanje, ali katerega od naslednjih mučenj: zbadanje, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, udarjanje, dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali, spolna zloraba živali, izpostavljanje živali ognju, vročim ali strupenim sredstvom, streljanje živali, obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, borbe živali in podobno.
Podobni prispevki
Komentiraj
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.