30.12.2014

Ne spreglej: Psi in zima

Zima je čas, ko se nekateri veselimo prvega snega, mnogi pa se zime iz različnih razlogov bojijo. Ta letni čas je povezan z vlago in nižjimi temperaturami zraka, na te razmere pa moramo pripraviti tudi svoje hišne ljubljence.

 

Ko živo srebro na termometru pade pod ničlo, je najbolje, da imamo psa ali mačko na suhem, pred vetrom in vlago zaščitenem prostoru, zelo dobro pa se seveda naše živali počutijo v hiši. Ko gremo z njimi na prosto, pa naj ne bodo tam brez nadzora. Ko nas bo toliko ohladilo, da si bomo zaželeli na toplo, se bodo gotovo enako počutili tudi naši štirinožni prijatelji, še zlasti, če živijo z nami v hiši. Če živijo na prostem, jim moramo zagotoviti primerno zatočišče.

 

Vedno morajo imeti na voljo dovolj vode, ki ne sme zmrzniti. V hujšem mrazu lahko živali v takšno zatočišče položimo termofor ali plastenko z vročo vodo, ovito v brisačo, da se žival ne opeče. Če naš ljubljenec živi na prostem Kot smo že napisali, moramo svojemu ljubljencu, ki živi na prostem, zagotoviti primerno zavetje. V njem ljubljenca ne sme zebsti, prostor mora biti suh, v njem ne sme biti prepiha. Psi, ki živijo v hiši, so sicer po navadi pred mrazom varni, upoštevati pa moramo, da so lahko tudi keramične ploščice ali pa betonska tla zelo hladna. Če pes živi na prostem, naj bo njegova hišica dvignjena od tal, biti mora dobro izolirana, lahko jo tudi ogrevamo, v njej mora biti primerno ležišče. Pomembno je, da je hišica primerno velika, v njej mora biti toliko prostora, da se lahko pes udobno uleže in obrne. V preveliki hiši bi se toplota preveč porazgubila, v mrazu se pes v njej ne bi dobro počutil, v hujšem mrazu pa bi bil v njej izpostavljen ozeblinam. Hišica naj ima predprostor in prostor z ležiščem. V hudem mrazu pa moramo pred vhod namestiti zaveso.

 

Znak, da psa zebe, je tresenje, ki je tudi začetni znak podhladitve, zelo nevarnega bolezenskega stanja. Če opazimo, da se žival trese, ji nudimo prvo pomoč, tako, da jo postopoma ogrevamo, se pravi, da je ne damo takoj v pretopel prostor. Žival moramo ogrevati tako dolgo, dokler ne izginejo vsi znaki podhladitve.

 

Voda za pitje


Posebno težavo lahko pozimi predstavlja oskrba z vodo pri psih, ki zimo preživijo na prostem. Pes mora imeti vodo vedno na voljo. Pri temperaturah pod ničlo pa se lahko voda kaj hitro spremeni v led. Ker ledu ne more piti, bo pes iskal vodo drugje, med sprehodom tako, da bo pil iz luž, ta voda je po navadi onesnažena z različno umazanijo, ostanki motornega olja, soljo za topljenje snega in drugimi škodljivimi snovmi. Da živali omogočimo nemoten dostop do sveže, nezmrznjene vode, ji namesto v klasični posodici vodo ponudimo v posebni ogrevani posodi ali posodi, v kateri voda stalno kroži.

 

Zmrzovanje vode lahko upočasnimo tudi z uporabo posod iz močne, debele plastike. Še bolje je, če uporabimo posodo temne barve, saj ta iz okolja sprejme nekaj več toplote, ki jo oddaja sonce. Prav tako voda počasneje zamrzne v globokih posodah.


Kakšna naj bo prehrana?


Dejstvo je, da živali, ki pozimi veliko časa prebijejo na prostem, za ogrevanje telesa porabijo precej več energije. Ko temperatura zraka pade pod ničlo, lahko energijske potrebe narastejo tudi za trideset odstotkov, kar je odvisno od presnove posamezne živali in od življenjskih razmer. Pa še opozorilo. Tudi mnogim psom, ki živijo v hiši, se v hladnejših mesecih poveča tek. Skrbniki svojemu ljubljencu radi ustrežemo, damo mu več hrane, saj je zunaj tako hladno … Pes tako dobi čezmerno količino kalorij, ki jih ne more porabiti. Prekomerne kilograme je zelo lahko dobiti, težko pa se jih je znebiti – velja za ljudi in za naše štirinožne prijatelje. No, kakšen (psu primeren) priboljšek seveda ne bo škodoval, ampak na račun priboljškov mu moramo ustrezno zmanjšati redni obrok. Še zlasti pa bodimo pazljivi v prazničnih dneh: psu ne smemo dajati zanj neprimerne hrane, predvsem pa moramo biti pazljivi pri dajanju sladkarij.

 

 

Nevšečnosti na zimskih sprehodih


Pozimi, ko se na cestah ali na pločnikih nabirata sneg in led, ni nič nenavadnega, da so na teh površinah nasuta različna sredstva za taljenje. Sredstva za taljenje ledu in snega po navadi vsebujejo sol, ki ji je lahko primešan pesek pa tudi različne kemikalije. Ko se naš kosmatinec sprehaja po ledu in snegu, se mu med prsti hitro začnejo nabirati delci soli, peska in ledeni kristalčki. Poleg tega, da ti delci povzročajo izsušitev, vzdraženje, vnetje in celo razjede na koži, jih lahko pes poliže in zaužije, kar lahko povzroči slabost, prebavne težave in celo hudo zastrupitev. Za preprečevanje poškodb na tačkah je priporočljivo, da po sprehodu psu s tačk odstranimo sol. To naredimo bodisi z vlažno brisačo, še bolje pa je, da sol in drugo nesnago speremo pod tušem ali v posodi z mlačno vodo. Mraz in kemikalije povzročijo, da so blazinice na otip izsušene, razpokane in hrapave. Pasje tačke pa lahko pred tovrstnimi težavami zaščitimo z nekaj preprostimi ukrepi:


- Po vsakem sprehodu psu spodnji del nog umijemo. S tem odstranimo led, sneg, pesek in sol, ki lahko povzroči čezmerno izsušitev kože.


- Psu med prsti pristrižemo dlako, s čimer zmanjšamo možnost oprijemanja ledu in snega nanjo.


- Na površino blazinic lahko nanesemo zaščitna mazila, ki jih varujejo pred vplivi soli in drugih kemikalij za taljenje ledu. Ta mazila seveda nanesemo pred sprehodom. Vedeti pa moramo, da kreme za ljudi niso primerne za ljubljence.


- Posebej občutljivim psičkom lahko tačke zaščitimo tudi s posebnimi obuvali, ki ščitijo pred mrazom, soljo in vlago. Primerna obuvala so na voljo v vseh bolje založenih trgovinah za živali. Z malce spretnosti se pes na takšno »obuvalo« hitro navadi.

 

Sneg, sneg … In led …


Hoja po sveže zapadlem snegu je za večino psov zabavna, zelo radi razposajeno tekajo po njem. To pa utegne biti pri psih, ki imajo malce daljšo dlako, precej nadležno. Med prsti, na nogah in tudi po trebuhu se lahko nabere sneg, ki se strdi v trde kepe, kar je lahko za psa precej neprijetno. Če so kepe zelo velike, pa lahko celo otežijo pretok krvi po spodnjem delu nog. Med sprehodom moramo zato večkrat preveriti, ali pes med prsti nima večjih snežnih oblog. Kepice po potrebi s prsti zdrobimo in odstranimo. Tudi v tem primeru lahko vse skupaj precej olajšajo posebna obuvala za pse. Še najbolje pa je, da se izognemo sprehodu po sveže zapadlem snegu, ki se psu v obliki kep strjuje po spodnjem delu nog, po trebuhu in drugje. Na sprehodih tudi pazimo, da pes ne zaide na tanek led in da si (če je ljubitelj vode) ne bi privoščil zimske kopeli. Če ima pes moker kožuh, se namreč močno poveča možnost nastanka ozeblin in podhladitve. Ne nazadnje pa zamrznjene površine, namenjene hoji, ne predstavljajo nevarnosti le za ljudi, ampak so nevarne tudi za našega štirinožca. Padec na ledu je še zlasti nevaren za starejše pse, ki imajo zaradi starostnih sprememb (artroza!) že tako težave s slabšo gibljivostjo sklepov.

 

Zaščita pred mrazom

 

V zadnjem času lahko vse pogosteje opazimo pse, ki jih skrbniki pred mrazom zaščitijo s posebnim plaščkom. Ta sicer psa v določeni meri zaščiti pred mrazom, vendar se skrbniki ne morejo zanesti na to, da njihovega ljubljenca kljub temu ne bo zeblo. Psi in mačke namreč večino telesne toplote izgubijo prek blazinic na tačkah, skozi uhlje in z izdihanim zrakom. Zatorej moramo takrat, ko smo s svojim ljubljencem na sprehodu po hladnem zimskem zraku, svojega štirinožca skrbno opazovati. Če opazimo znake neugodja zaradi mraza, na primer tresenje, cviljenje, nestrpnost, upočasnitev koraka ali pa se žival celo zaustavi in išče toplo zavetje, pomeni, da ima sprehoda dovolj in je čas, da ga odpeljemo nekam na toplo. Sicer pa so plaščki primerni zlasti za manjše psičke, od večjih psov pa za tiste, ki imajo kratko dlako brez podlanke. Plaščki za pse v hladnih dneh torej nikakor niso modni dodatek.

 

Nega kože in kožuha pozimi


V mrazu moramo malce drugače kot sicer ravnati s psom, ki živi v hiši. Takrat namreč stanovanja ogrevamo, s čimer precej zmanjšamo količino vlage. Psov, ki živijo s svojimi ljudmi v hiši oziroma stanovanju, kar lahko povzroča tudi različne težave. Če v stanovanju zrak ni dovolj vlažen, se lahko pojavijo težave s kožo. Prav zaradi presuhega zraka se pri psih pozimi precej pogosto pojavlja suha in prhljajasta koža. Izsušitev kože lahko preprečimo z naslednjimi ukrepi:


- V zimskih mesecih se izogibamo kopanju psa. S kopanjem oziroma z uporabo šampona namreč s površine kože odstranimo nujno potrebno maščobo, posledica je prhljajasta koža. Če psa že moramo skopati, uporabimo nežen šampon, po možnosti z izvlečki ovsene kaše, po kopanju pa uporabimo še vlažilni balzam.

 

- S krtačenjem ali česanjem moramo redno odstranjevati prhljaj in odmrlo dlako. S tem kožo prezračimo, zmasiramo in
spodbudimo krvni obtok.


- Za ohranjanje sijaja kožuha moramo svojemu ljubljencu zagotoviti kakovostno hrano. Za pse z občutljivo kožo priporočamo tovarniško pripravljeno hrano, ki je uravnotežena in vsebuje snovi za boljše obnavljanje kože in naravna kožna olja. Psu, ki dobiva kakovostno hrano, ni treba dodajati nobenih dodatkov oziroma olj za dlako ali kožo.


Hišni ljubljenci in veseli december


December je za mnoge ljudi najbolj prazničen mesec v letu. To, česar se ljudje med prazniki veselimo (obiskovanje prijateljev, pripravljanje novoletne jelke, praznične jedi, ognjemeti in podobno), je lahko za naše hišne ljubljence zelo neprijetna izkušnja. Dobrote, ki jih prinaša veseli december, za naše ljubljence večinoma niso primerne in so celo škodljive. Čeprav bomo zelo praznično razpoloženi in bomo želeli svoje veselje deliti s svojim ljubljencem, ohranimo trezno glavo. Svojemu psu ali mački ne dajajmo nobene hrane, ki za živalski želodec ni primerna – kljub koprnečim in prosečim pogledom. Neprimerna hrana povzroča prebavne motnje, na primer bruhanje ali drisko. Med prazniki pa si zagotovo ne želimo obiska pri veterinarju, še zlasti ne, če moramo ljubljenca tja odpeljati po svoji krivdi.


Glasni obiskovalci, pokanje petard in čas, ko je naš ljubljenec sam v hiši, še povečajo stres in občutek strahu. Naši psi in mačke ne morejo razumeti koncepta praznikov, razburjenja in direndaja v hiši in seveda tudi na prostem. Zato je prav, da skušamo praznike narediti čimbolj prijetne tudi za svoje štirinožne družinske člane. Poskrbimo za kar se da mirno domače okolje, v katerem ima naš ljubljenec svoj prostor. V tem prostoru, kamor se lahko umakne, naj se počuti varnega. Tudi praznična dekoracija stanovanja je za naše štirinožne prijatelje lahko nevarna. V prazničnih vencih so lahko strupene rastline, kamor štejemo tudi božično zvezdo, ki v prazničnih dneh krasi večino slovenskih domov.

 

Strupene rastline morajo biti seveda zunaj dosega psa ali mačke. Če imamo doma mladička, je treba še posebej paziti pri namestitvi električnih kablov z lučkami in drugih električnih naprav, saj se mladički z njimi zelo radi igrajo, jih grizejo...


Najhujša nadloga, ki spremlja praznične dni, pa je vsekakor pokanje petard in raket. Tega se marsikateri ljubljenec na moč boji in ga lahko na sprehodu spravi v pravo paniko, zaradi katere lahko skoči tudi pod avtomobilska kolesa. Dolgoročna škoda pa je, da mnogi psi v teh dneh pridobijo strah pred vsakršnim pokanjem ali močnim zvokom, ki jih potem spremlja vse življenje in ga ni mogoče odpraviti. Najbolje je, da se z ljubljencem izognemo krajem, kjer pričakujemo pokanje petard. Poleg tega za sprehod s psom izberimo čas, ko je pokanja manj, lahko pa se tudi z avtomobilom odpeljemo na kak miren kraj. Na božični večer in na silvestrovo, ko zunaj divja prava »vojna«, imejmo ljubljenca ob sebi, ne puščajmo ga samega doma. Omogočimo mu, da se lahko skrije v kakšen kotiček, kjer se bo počutil varnega.

 

Med pokanjem zapremo tudi vsa okna in vrata, spustimo rolete ali zastremo okna. Vključimo radio ali televizijo, s čimer vsaj malce preglasimo zunanji hrup. Tudi sami ostanimo mirni, da na ljubljenca ne prenašamo svojega neprijetnega razpoloženja ali strahu. Če ne gre drugače, ljubljencu pomagamo s pomirjevalnim pripravkom, ki ga lahko predpiše veterinar. Mnogo skrbnikov pa svojim ljubljencem pomaga tudi s prehranskimi dodatki, ki vsebujejo aminokislino triptofan, snov, iz katere nastaja serotonin, ki ga poznamo tudi pod imenom »hormon sreče«. Tabletke za pomirjanje s to sestavino lahko dobimo v trgovini za hišne ljubljence. Ti pripravki ne povzročajo omotičnosti ali zasvojenosti, psi (ali mačke) pa imajo občutek ugodja, tako da jih pokanje petard moti bistveno manj. Za lajšanje stresa v hrupnih decembrskih dneh si vedno več ljudi pomaga tudi z uporabo feromonov. Feromoni so molekule, ki jih živali uporabljajo pri sporazumevanju z vrstniki. V živalskem kraljestvu obstaja več različnih feromonov, ki drugim živali oddajajo različna sporočila. Za pomirjanje hišnih ljubljencev seveda uporabljamo sintetične feromone. Za pse po navadi uporabljamo feromone, ki jih v naravi oddaja mama psica, da z njimi pomirja mladiče. Ti feromoni pri psih lajšajo stres in zmanjšujejo strah. Največkrat jih uporabljamo v obliki električnega razpršilca, ki ves dan oddaja pomirjujoče feromone.

 

Kljub vsem nevarnostim in težavam je lahko zima zelo lep letni čas. Potrebnih je le malce več previdnostnih ukrepov in nekaj dodatne pazljivosti, pa lahko s svojim štirinožnim prijateljem preživimo čudovite urice na snegu in kasneje čudovit večer v toplem zavetju.

 

Avtor: Boštjan VIDIC, dr. vet. med.

Foto: Shutterstock

Članek je objavljen v novi številki revije Moj pes

 

Povezane vsebine:

 

Nega tačk pozimi

Ob zimskem veselju velja tudi posebna pozornost

Nevarnosti za pse v mrzlih zimskih dneh

Nevarnosti za pse v mrzlih zimskih dneh!

Psi in petarde: Ko strah premaga vse drugo

(Pred)praznične nevarnosti za naše štirinožce

Pes naj ne bo (novoletno) darilo!

 

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.