Osebna pripoved: ZAVRŽENA hrta našla SREČO
Branka Foršček, skrbnica španske hrtke Lili in pokojnega Azucara, nam je predstavila svojo življenjsko srečo. Kot pravi, je iz Španije prinesla posvojena kosmatinca, ki sta ob njej pozabila na svojo kruto preteklost in je z vsakim posebej oblikovala posebno prijateljstvo.
Problematika mučenih in zavrženih hrtov je predvsem v Španiji, več desetletij pereča težava. Pri pogajanjih z zaščitniki živali je največkrat slišati, da gre za tradicijo, ki pa ima žal večkrat svojo črno plat. Tiste "neuporabne" hrte ubijejo ali izmučijo do sestradanosti, številni pa pristanejo kar na ulici ali v prepolnih zavetiščih. V azile se kot prostovoljci večkrat odpravijo tudi Slovenci, med temi tudi Branka Foršček, ponosna posvojiteljica galgice Lili in žal že pokojnega Azucara. "Letos spomladi sem kot prostovoljka s skupino še treh kolegov iz Slovenije, pod okriljem Hrtjega sveta Slovenije obiskala zavetišče Scooby Medina v Španiji, od koder sta oba moja galga tudi prišla.
Delo v zavetišču je naporno, dela se od jutra do poznega večera. Največkrat smo vstajali že ob 7. uri zjutraj in odšli spat krepko čez polnoč," nam pojasni Branka, ki pa dodaja, da utrujenosti zaradi narave dela z živalmi, sploh niso občutili. Zavetišče je po njenih pripovedovanjih prenatrpano s psi, ki so po končani lovni sezoni zgolj višek in breme lovcem oziroma galguerosom, kot jim tam pravijo. "Znebijo se jih na najbolj okrutne načine. Tisti, ki imajo srečo, preživijo in pristanejo v zavetišču, kjer čakajo na svoj večni dom," nadaljuje sogovornica.
PRVO SREČANJE S SVETOM HRTOV
Sama sicer nikoli ni razmišljala, da bi imela doma psa, vendar jo je zgodba in fotografija prelepega španskega hrta galga z imenom Azucar, ki so ga našli okrvavljenega z razbito glavo na travniku pred zavetiščem, pripeljala v svet hrtov. "To je bila ljubezen na prvi pogled. Po prebrani zgodbi zapiskov iz dnevnika, ki ga je vodila začasna posvojiteljica, kar nekaj dni nisem spala in misli so se mi neprestano vračale k njemu.
Čez čas je le prišel ves preplašen, boječ, previden in neznansko lep," se prvih dni s posvojencem spominja Forščkova. Z njim je preživela vsak prosti trenutek in večkrat sta odpotovala, a jima je žal zmanjkalo časa, da bi doživela vse kar sta si zadala. Sukcu, kot so ga imenovali doma, so odpovedala ledvica in je poginil. Za družbo Azucaru je bil namenjen še en hrtek, a je žal prišel prepozno. V njihov dom je prišla Lilibeth.
LILI JE V DRUŽINO PRINESLA NOVO SREČO
Lili je že druga družinska pozitivna zgodba in dodaten razlog za Branko, da po vseh obveznostih čim prej prihiti domov. "Moram priznati, da se mi je življenje precej spremenilo. Ker so otroci že veliki, se mi prej nikoli ni prav hudo mudilo domov. Zdaj komaj čakam, da jo vidim, stisnem, poljubčkam in se skupaj odpraviva na zaslužen sprehod," nam zaupa Branka. Lili je veliko bolj sproščena, zaupljiva in neznansko cartljiva. Rada se druži z vsemi psi, še posebej, če so manjši, rada ima miške, ki jih išče po travnikih, a kot pravi jih k sreči dejansko ne ulovi. O svoji posvojenki pa pove: "Je hrtek, ki ti v hipu zleze pod kožo in ljubezen je neizbežno tu. Visokonoga in rjava, s črno obrobljenimi temnimi očmi in črnim smrčkom, spominja na srnico."
Vzgojo nadaljujeta tam, kjer so jo morali s Sukcem prekiniti, zdaj je na vrsti šolanje in učenje lepega vedenja. Ta aktivnost pa kot pravi koristi obema, saj ljudje s takim šolanjem bolje razumemo pasjo logiko. "Če zdaj razmišljam za nazaj, se mi zdi, da je bilo življenje, kljub temu, da sem ga na polno uživala, nekako prazno. Težko se opiše veselje in vse radosti, ki sta ga Suki in Lili prinesla v naš dom. Večkrat razmišljam, ali sem ju jaz našla ali sta ona mene. Zdi se mi, da se nekako dopolnjujemo in da nam zapolnijo tisto prazno vrzel, za katero prej sploh nismo vedeli, da obstaja," pogovor zaključi srečna posvojiteljica. Pravice galgov in vseh ostalih lovskih psov v Španiji, so slabe, saj neustrezno kaznujejo tiste, ki gorje povzročajo. Predstavljeni srečni posvojitvi, pa so dokaz, da imajo nekateri hrti zasluženo srečo.
Foto: osebni arhiv Branka Foršček
Komentiraj
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.