26.01.2018

Tik pred novim zakonom o zaščiti živali še vedno precej nejasnosti!

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali je v Državnem zboru v fazi obravnave po skrajšanem postopku, kar po časovnici pomeni, da naj bi sprememba zakona začela veljati najkasneje v februarju 2018.

Do predloga sprememb je prišlo zaradi uskladitev z evropsko zakonodajo, istočasno pa se bistvene spremembe obetajo tudi na področju dobrobiti zapuščenih živali. Kot smo že poročali, se z novo zakonodajo uvaja obvezno čipiranje mačk in dihurjev, pasji mladiči bodo morali biti čipirani že v leglu do osmega tedna starosti, enotno bo ravnanje pri določanju statusa nevarnih psov in evtanazija zdravih živali v zavetiščih ne bo več dovoljena. Aktualna zakonodaja omogoča zavetiščem, da pse in mačke, ki jih ne uspejo oddati novim skrbnikom, po plačanih 30 dneh od namestitve smejo usmrtiti.


Nov predlog zakona predvideva, da stroške za oskrbo živali za 45 dni od sprejema živali plačajo lokalne skupnosti (občine), potem pa bodo stroški oskrbe padli na imetnika zavetišča.

O predlogu zakona so bila sicer obveščena tudi društva za zaščito živali, pri sami pripravi pa niso sodelovala. Konec novembra 2017 se je na kmetijskem ministrstvu odvil sestanek oskrbnikov slovenskih zavetišč za zapuščene živali in ministra Židana s sodelavci. Minister je v intervjuju za naš portal zagotovil, da so se predstavniki zavetišč s predlaganimi spremembami zakona strinjali, izrazili pa so pomisleke glede predlagane spremembe o prenosu stroškov doživljenjske oskrbe na zavetišča, ki po končni verziji predloga zakona, ki ga je potrdila vlada, nastopi po preteku 45 dni od namestitve, na zavetišča.

 


Ti pomisleki se, kot kaže, s hitrim približevanjem datuma uveljavitve zakona, konkretizirajo v obliki pripomb, ki jih te dni prejemajo v Državnem zboru.

Društvo za zaščito živali Ljubljana predlaga, naj se v zakon vnese možnost, da se sme usmrtiti živali, ki bi zaradi dolgotrajnega bivanja v zavetišču razvile neozdravljive motnje oz. težave v duševnem zdravju in bi bile iz istega razloga praktično neposvojljive. V ljubljanskem društvu ravno tako predlagajo drugačen rok kritja stroškov oskrbe zapuščenih živali s strani občin, in sicer na minimalno 90 dni od dneva namestitve živali v zavetišče.

Združenje oskrbnikov slovenskih zavetišč (ZOSZ), ki mu predseduje Dušan Hajdinjak (zavetišče Meli center Trebnje), je tudi podalo svoje mnenje na predlagane spremembe zakona. O tem združenju sicer na spletu ne najdemo ničesar, razen naslova in telefonske številke. Če nas spomin ne vara, je bilo ustanovljeno leta 2011 in je združevalo 5 slovenskih zavetišč, eno se je čez čas iz združenja "izpisalo". Če danes to združenje združuje vseh 15 slovenskih zavetišč za zapuščene živali, nam še ni uspelo izvedeti.

Svoja mnenja in pripombe so na Državni zbor naslovili tudi Združenje mestnih občin Slovenije, Združenje občin Slovenije ter Skupnost občin Slovenije. Medtem ko prvi nasprotujeta dodatnim finančnim bremenom, ki bi bila zaradi podaljšanega roka na 45 dni naložena občinam in predlagajo, naj bi razlika pokrila iz državnega proračuna, je šla Skupnost občin Slovenije še dlje in poleg nestrinjanja z dodatnimi finančnimi obremenitvami občin, izražajo še bojazen, da bi nekatera zavetišča lahko umetno zadrževala živali do 45. dne, kljub temu, da bi bile lahko že prej posvojene.

 

Za sofinanciranje ali vir sredstev tako Skupnost občin predlaga prispevek, ki bi ga plačevali zavezanci za plačilo določenih vrst komunalnih odpadkov, pri čemer višina prispevka letno ne bi smela presegati 1,5 % minimalne bruto mesečne plače v RS za preteklo leto. Občina naj bi prispevek predpisala z odlokom, bil bi prihodek občine in bi se uporabljal samo za namen sofinanciranja oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih. Skupnost občin Slovenije izpostavlja tudi potrebo po vzpostavitvi preglednega sistema cen oskrbega dne v slovenskih zavetiščih, saj so med zavetišči ogromne razlike pri cenah istih storitev in jasnega standardiziranega protokola oskrbe v zavetiščih.

O najpomembnejši zadevi, nadzoru nad izvajanjem zakonodaje, pa nobeno od združenj občin ni reklo nič. Čeprav je ravno nadzor tisti, ki lahko prepreči, da se zapuščena žival sploh "zgodi" in lokalnim skupnostim začne "povzročati stroške". In čeprav imajo mehanizme nadzora v svojih rokah.

V Sloveniji je trenutno 15 zavetišč za zapuščene živali. Tri zavetišča so v lasti občin, enega upravlja društvo za zaščito živali, tri so organizirana kot zavod, ostalih osem pa deluje kot d.o.o. ali s.p. in so torej podjetja.


Ne glede na organizacijsko strukturo zavetišča od nikogar ni realno pričakovati, da bo storitve oskrbe zapuščenih živali nedoločeno dolgo opravljal na lastne stroške, zato bi moral predlagatelj zakona način financiranja oskrbe zapuščenih živali urediti sistemsko in ga obvezno vključiti v predlog spremembe zakona. To je sicer popolnoma naše osebno mnenje.


Svoja mnenja in predloge bodo v prihodnjem tednu podala še ostala slovenska društva za zaščito živali in verjamemo, da bodo imela veliko za povedati.


Razplet bomo spremljali in vas obveščali.

 

Foto: Pixabay

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.