30.10.2020

Ali tudi pes potrebuje dopust in umik od vsakdanjih "obveznosti"?



Psi in ljudje si delimo kar nekaj skupnih lastnosti: potrebujemo ljubezen, družbo, radi imamo udoben počitek, poln želodec – novi podatki pa kažejo, da si s psi delimo tudi potrebo po počitnicah! Raziskave kažejo, da tudi psi, podobno kot ljudje, potrebujejo dopust, da se otresejo vsakodnevnega stresa in rutine, kar posledično pozitivno vpliva na njihovo vedenje.  

 

Novo okolje je tudi odlična iztočnica da psa, ki je zašel na kriva pota, spet postavimo v prave tire. Na počitnicah smo mi bolj sproščeni in imamo več časa, tako da so prava priložnost, da se na novo in globlje povežemo s psom, morda uvedemo nova pravila, novo rutino in začnemo delati na izboljšanju vedenja.

 

Mnogo psov živi v skladu z delavnikom lastnikov in so sami 8-10 ur dnevno, v tem času se jim nič kaj dosti ne dogaja. Ne glede na to, da odrasli psi v naši odsotnosti pretežno potrpežljivo počivajo, toliko ur brezdelja dnevno lahko ravno tako povzroči stres kot pa prepoln urnik. Z novo stimulacijo razbijemo to monotonijo in napolnimo baterije, novo okolje in dodatna akcija s človeško družino zato pri psih preženeta dolgočasje in zmanjšata stres.

 

Na skupnih počitnicah običajno naš dan ni napolnjen do minute, nismo ujeti v lovljenje službe, trgovin in drugih opravkov, tako da si lažje vzamemo nekaj dodatnih minut za sistematično delo s psom. Sodelovanje z nami bo na psa pozitivno vplivalo, sprememba okolja, priložnost za nove dejavnosti in skupno raziskovanje bodo pa psa dodatno motivirali. Mnogo skrbnikov psov tako opazi izboljšano vedenje psov ob vrnitvi s skupnega dopusta. To lahko pripišemo prijetni utrujenosti, dodatni povezanosti z nami ter temu, da se oboji razbremenimo pritiskov vsakdanjega tempa.

 

Naši psi so odvisni od našega stila življenja, zato se tudi spopadajo z enakimi težavami, kot jih imamo sami – nemotiviranost, dolgočasje, anksioznost, osamljenost, premalo gibanja ... Skrbniki psov smo sicer kar se tega tiče na boljšem kot ljudje, ki nimajo pasjih spremljevalcev, vseeno pa moderni tempo življenja skoraj neizogibno vpliva na vse nas. Če se le da, si torej splanirajmo dopust tako, da ga lahko delimo s svojim pasjim ljubljencem.

 

MINI ODDIHI

 

Kaj pa lahko naredimo, če ne moremo na dopust oziroma kaj lahko sproti naredimo za pobeg od vsakdana, zase in svojega psa? Ne glede na to, da psov ne tarejo take skrbi kot nas, da ne preštevajo denarja za plačilo računov in ne lovijo avtobusov za v šolo, službo ali sestanke, to ne pomeni, da jim nekaj oddiha ne bo koristilo. Poleg tega psi dobro zaznavajo naše razpoloženje in miselni dopust za nas pomeni tudi miselni dopust zanje.

 

Poskusimo se zorganizirati tako, da se recimo enkrat na teden malce podamo v neznano. Odkrijmo kakšno novo sprehajalno pot, raziščimo bližnji (ali manj bližnji) gozd, če vreme ne dopušča terenskih dogodivščin, pa obiščimo psom prijazno kavarno. Drugačni razgledi, različne vonjave, nova okolica in morda tudi nova poznanstva, vse to bo dobrodošla popestritev tako za nas kot za našega štirinožca! 

 

Takšni mini oddihi naj postanejo stalnica v našem življenju, nedvomno bomo opazili pozitivne učinke tako pri psu kot pri sebi. Zadnja leta se precej govori o obogatitvi pasjega življenja, v angleščini je to t.i. canine enrichment, s katero psa stimuliramo na različne načine. Obogatitev je lahko v zvezi s čutili, tako da recimo ponudimo nove vonjave, vidne dražljaje, zvoke, predstavimo nove okuse ali različne materiale za dotik; lahko je v zvezi s hrano, recimo z miselnimi igračami, ki jih napolnimo s hrano oziroma hrano skrijemo po prostoru;  pod obogatitev spada tudi spoznavanje novega okolja, torej omenjeni sprehod v neznano, prav tako pa je lahko socialna, torej spoznavanje novih ljudi in živali. Moramo vedeti, da divje živali in (pol)divji sorodniki psov velik del dneva preživijo aktivno, tako da si iščejo hrano, varno zavetje, se umikajo morebitnim nevarnostim itd., skratka stalno iščejo rešitve za določene težave in izzive, domači psi pa so večji del dneva nezaposleni, njihova čutila in možgani pa stagnirajo. Z obogatitvijo in dejavnostmi torej zmanjšujemo stres, povečamo sposobnost za reševanje težav in krepimo medsebojni odnos, hkrati pa pripomoremo k temu, da je naš pes bolj umirjen in samozavesten.

 

Glede na to, da je velik del pasjih možganov posvečen zaznavanju in obdelavi vonjav, so vohalne aktivnosti odličen način, kako poskrbeti za stimulacijo našega pasjega prijatelja. Lahko mu skrijemo igračko, hrano ali kar sebe, se vpišemo v tečaj katere od vohalnih panog, na vsake toliko časa dom popestrimo z vnosom novih vonjav (lahko na predel stola, vrat ali omarice namažemo čisto malo kreme, popršimo deodorant ali kaj podobnega, zadošča že minimalna količina, pa bo naš kuža imel opravka s tem, da ugotovi, od kod prihaja vonj in kaj pomeni) ali pa se odpravimo na izlet v novo okolje, kjer bo kuža gotovo skrbno preučeval vonjave okolice, drugih psov, ljudi, morda divjadi ...  

 

Ne glede na to, da so psi bitja rutine in imajo radi določen red in predvidljivost, jim, tako kot nam, pašejo občasni odmiki od vsakdana. Začinimo torej svoje in pasje življenje z malimi novostmi, z mini oddihi, skupnimi izleti ali skupaj odkrijmo novo kavarno, da se umaknemo od vsakdanjih obveznosti in skupaj ustvarimo nove, posebne spomine. 

Urška Medvedšek

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.