23.09.2021

Pasji "cicibančki" gredo v šolo, spakirajmo nahrbtnik!




Rdeča nit letošnjega projekta Srce za tačke je odgovorno skrbništvo. Posvojitev psa ali muce je res nekaj prečudovitega, enako ali še bolj pomembno pa je, da ljudje ob tem ponotranjimo tudi odgovornost, ki jo v dom prinese posvojeni kosmatinec. Za prijetno in varno sobivanje v tem mesecu objavljamo sklop ozaveščevalnih člankov na različne teme. Tokrat drugi del nasvetov, ki vam bodo pomagali pri odločitvi o šolanju vašega kužka. 

Dobili smo mladička, ki ga želimo vzgojiti v prijetnega spremljevalca, spogledujemo pa se tudi z zamislijo o kakšnem kinološkem športu, ki bi nas še v prihodnje ''prisilil'' v redno delo s psom. Zato smo se odločili, da začnemo na začetku, torej z malo šolo, kjer bomo pridobili osnove za kakovosten odnos s svojim psom ter bodoče kinološke dejavnosti.

 

V nekaterih šolah pred prvo praktično uro organizirajo uvodno srečanje (običajno brez psov), na katerem bodočim tečajnikom predstavijo sistem dela, učno snov, ki jo bodo obravnavali, se morda dotaknejo tudi kakšne zdravstvene teme (zajedalci, cepljenje, prehrana) ter vodnikom dajo praktične napotke v zvezi s samim delom v tečaju.

 

Ciciban gre v šolo, spakirajmo nahrbtnik!

Z izbiro in uporabo prave opreme ter usmerjenim ravnanjem boste olajšali delo tako sebi kot psu in inštruktorju. Če začnemo pri osnovah, za malo šolo mladiček potrebuje navadno ovratnico in povodec. Izbire je veliko, pomembno je, da je ovratnica za mladička udobna in varna (dovolj široka, da ne »zareže« v vrat, dovolj tesna, da se ne more sneti, vsekakor pa ne preveč zategnjena). Določeni psi ob vstopu v malo šolo še niso povsem vajeni ovratnice ali pa jih ovratnica ovira pri spoznavanju narave in družbe in se je želijo znebiti, nekateri pa imajo dejansko težave s tem, da imajo nekaj okrog vratu; v takšnih posebnih primerih raje poskusimo s primerno oprsnico, razlika v pasjem počutju je namreč lahko ogromna. Tu ponovno velja, da mora biti udobna in varna, primernega tipa ter lepo prilegajoča.

 

Povodec naj bo navaden, z enim karabinom ali dvema, torej tak, ki ga lahko malenkost podaljšamo. Nikakor pa za šolo ni primeren »fleksi« ‒ raztegljiv povodec. V nekaterih primerih nam bo inštruktor priporočil dolgi povodec, npr. sledni povodec (dolg 10 m).

 

Čeprav živimo tako, da se nam vedno nekam mudi, se nam hitenje pri delu s psi nikoli ne obrestuje. Veliko ljudi prihiti na poligon zadnjo sekundo, vzame psička iz avta in se zapodi v skupino. Pes mora priti v šolo vsaj osnovno sprehojen, tako da že pred poukom opravi potrebo. Šolsko opremo imejmo v posebnem nahrbtniku ali torbi, da je vedno pripravljena. V torbi med drugim ne smejo manjkati:

- priboljški (vsaj dvoje, troje različnih, primerne velikosti),

- igrače (lahko tudi dve različni),

- voda (za psa in vodnika),

- vrečke za iztrebke ter

- torbica za priboljške.

 

Nagrada mora biti nagrajujoča

Morda se zgornja trditev zdi malce odveč, a v tečajih se vedno znova znajdem pred tečajniki, ki v šolo pridejo z eno samo vrsto večjih in trdih priboljškov, izbranih, ker so bili spakirani v lični škatli in so raznih barv. Okusi so različni in to velja tudi pri psih. Ni nujno, da bodo priboljški, ki jih najdemo v prvi trgovini, našemu psu všeč. In če so mu všeč, nikakor ni nujno, da so ti priboljški zdravi.

 

Pri izbiri priboljškov upoštevamo več dejavnikov:

- Ali so priboljški našemu psu všeč? Če mu izbrani priboljški niso všeč, je povsem nepomembno, ali ti sicer veljajo za odlične in ali so bili najdražji.

- Praktičnost. Posamezni koščki priboljškov morajo biti dovolj majhni, da psa ne nasitimo že med samo učno uro (kar je pri pritlikavih psih še posebej hitro) ter da jih pes dovolj hitro pogoltne, da lahko nemoteno naredimo več zaporednih ponovitev. Hrana se ne sme drobiti, saj psi lahko drobtinice vdihnejo in sredi dela pokašljujejo, poleg tega je toliko večja verjetnost, da za seboj pustimo drobce, ki jih potem psi pobirajo po tleh.

- Izogibamo se nezdravim priboljškom, torej takim z dodanimi barvili in aromami, sladkorjem, izdelanim pretežno iz žitaric in podobnih sestavin, ki ne spadajo v pasjo prehrano.

 

Prav je, da imamo s seboj vsaj dve ali tri vrste različnih priboljškov, malo zato, da popestrimo nagrajevanje, malo zato, da različno dobre dosežke različno ovrednotimo. Klasični izbiri med priljubljenimi priboljški sta sir in hrenovke (vseeno z njima ne pretiravajmo, saj tudi ti živili običajno vsebujeta razne konzervanse in podobno), vendar bodimo pri izbiri ustvarjalni. Nekateri psi z veseljem delajo na koščke suhega kruha, polnozrnatih piškotov, jabolk, korenja, svojega sem nagrajevala tudi s koščki bučk in paprike. Skratka, poskusite več različnih stvari, da vidite, kaj psu ustreza, pri tem pa upoštevajte tudi praktičnost za nagrajevanje ter zdravstveni vidik, seveda pa ne pozabite priboljškov odšeti od dnevnega obroka.

 

Nagrada pa, jasno, ni omejena zgolj na priboljške, nagrada je lahko vse, kar si pes želi, npr.:

- hrana (kot je bilo že omenjeno, uporabimo več vrst, po možnosti tudi del dnevnega obroka),

- igra (z igračo ali z vodnikom),

- t. i. »življenjske nagrade« (psa spustimo s povodca, mu dovolimo igro z vrstniki ...).

 

Vemo torej, kako opremiti psa in sebe, kako pomembno je izbrati ustrezne nagrade, sama oprema pa seveda ne zagotavlja uspeha, treba jo je tudi primerno uporabljati. Delo s psom, jasno, ne zajema le ravnanja z opremo, pač pa predvsem ravnanje s psom.

 

Šola ni zabava – mora pa biti zabavna!

Ljudje smo običajno naravnani na dve skrajnosti – ali pasjo šolo (sploh malo šolo) dojemamo kot žurko, kjer so psi več ali manj prepuščeni drug drugemu in se brez večjih zadržkov in meril bratijo med sabo, ali pa se ob misli nanjo spremenimo v resnobnega polkovnika, ki psu zgolj poveljuje, ga omejuje in morebitne napake kaznuje. Prava pot je, kot običajno, nekje vmes. V mali šoli se vodnik in pes naučita vzpostaviti odnos, pri katerem sta oba sproščena, odnos, pri katerem pes z veseljem sodeluje s svojim človekom, človek pa se nauči postati vodnik, torej oseba, ki psa nežno in odločno vodi.

 

Šolsko delo torej jemljimo resno, kar pomeni, da smo pri delu s psom dosledni, si napotke vzamemo k srcu in jih upoštevamo ter redno delamo tudi doma. Vendar pa moramo pri delu s psom uživati in se zabavati, da bo tako razpoložen tudi naš pes. To velja tako za bolj »neobvezne« stvari, kot so razne spretnosti, kot tudi različne vaje poslušnosti. Če odmislimo predsodke in se vsakega vedenja lotimo navdušeno in dinamično, ga bo tudi naš pes izvedel tako, ne glede na to, ali gre za »privlačno« slalomiranje med nogami ali pa »suhoparno« hojo poleg vodnika.

 

Delo v praksi

Delo v skupini je koristno, saj se psi naučijo upoštevati vodnika v prisotnosti drugih psov, prav zato pa mora biti interakcija med psi nadzorovana in čim bolj usmerjena v določen cilj. Vedeti moramo, da se nekateri psi, sploh mladički, drugih psov lahko malce bojijo; drugi so do sošolcev in sošolk pregrobi. Prav tako imajo različne pasme različne pristope do drugih psov in lahko pride do nekakšnih kulturnih nesporazumov. Zgodi se tudi, da se vodnik določenega psa boji drugih psov. V večini tečajev se torej trudimo, da se vodniki s psi med seboj ne motijo, torej svojemu psu ne dopustijo, da bi prišel v osebni prostor drugega psa. Na ta način morebitne negotove pse in vodnike zapusti strah, saj jih nihče ne sili v stik, potencialni razbojniki pa uvidijo, da s siljenjem proti drugim ne dosežejo ničesar.

 

Šola je torej priložnost, da v nadzorovanem okolju in pod strokovnim nadzorom svojega mladička socializiramo, mu damo možnost, da se uči družbene interakcije z drugimi psi, hkrati pa vadimo, da se pes brez težav preusmeri z drugega psa na vodnika.

 

Urška Medvedšek

 

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.