22.09.2021

S psom v šolo? Do istega cilja lahko vodi veliko poti!




Rdeča nit letošnjega projekta Srce za tačke je odgovorno skrbništvo. Posvojitev psa ali muce je res nekaj prečudovitega, enako ali še bolj pomembno pa je, da ljudje ob tem ponotranjimo tudi odgovornost, ki jo v dom prinese posvojeni kosmatinec. Za prijetno in varno sobivanje v tem mesecu objavljamo sklop ozaveščevalnih člankov na različne teme. Tokrat se bomo posvetili šolanju našega kužka. 

Veliko vodnikov se s svojim psom odloči iti v šolo, nekateri malo šolo načrtujejo že, preden mladička sploh dobijo. Predvsem vodniki začetniki pa so pri vsem skupaj pogosto kar malce izgubljeni, zatakne se lahko že pri izbiri šole.

 

Nekateri na slepo poiščejo sebi najbližjo šolo, drugi se izgubijo v poplavi informacij oziroma mnenj o šolah, ki krožijo med ljudmi v obliki ustnega izročila ali, kot se v teh časih rado dogaja, prek spleta. Če začnemo na začetku – najprej gremo z mladičkom v malo šolo. Koristno je, da si že vnaprej zamislimo, kakšen odnos želimo imeti s svojim psom, kakšne so naše želje glede njega v prihodnje. Ali si želimo zgolj družinskega psa, ki nam bo popestril življenje, ali pa imamo kakšne delovne ali celo tekmovalne ambicije? Prav tako se šole precej razlikujejo med seboj, tako da se je dobro pozanimati, kaj nam določena šola ponuja, da bomo z izbiro zadovoljni.

 

Kaj naredi dobro šolo?

V prvi vrsti moramo vedeti, da do istega cilja lahko vodi veliko poti. Do enakih ali zelo podobnih rezultatov je povsem možno priti na več načinov, kar ne pomeni nujno, da so eni boljši, drugi slabši, lahko pa so bolj ali manj ustrezni za določenega vodnika ali določenega psa. Prav je torej, da se pozanimamo, kakšen sistem ima določena šola in katere metode uporablja določeni inštruktor (saj se tudi inštruktorji znotraj ene šole lahko med seboj precej razlikujejo).

 

Za določeno šolo ali inštruktorja se bomo laže odločili, če imamo pozitivne povratne informacije drugih vodnikov psov iste pasme, kot jo imamo tudi sami. Sicer so tudi znotraj pasme razlike med posameznimi psi, vsak pes je osebnost zase, pa vendar. Če je naš pes pasemski, lahko do določene mere predvidimo, kakšen je njegov značaj ter kateri nagoni so pri njem bolj izraženi (če ni pasemski, pa poznamo vsaj nekaj njegovega ozadja in si lahko pomagamo s temi podatki).

 

Pri redkih pasmah bomo inštruktorju pomagali, če mu povemo kaj o zgodovini pasme, vsekakor pa je pohvalno, če se inštruktor sam pozanima o izvoru in uporabi, s čimer lahko sklepa o posameznih nagonih ter nagradah, ki bi psa motivirale za delo. Šoli v prid govori tudi podatek, da so delali z več različnimi psi, različnimi pasmami, morda posvojenci, tako da so si pridobili mnogo izkušenj, s katerimi si lahko pomagajo pri novih tečajnikih. Vsekakor je pomemben tudi odnos inštruktorja do vodnikov; vsi, ki smo že kdaj delali na tečajih, vemo, da je večina našega dela vezanega na vodnike, ne na pse. Ni redko, da imaš v eni sami skupini osnovnošolko, najstnika, resnega poslovneža ter okornejšo babico. Pri tako različnih profilih ljudi se mora inštruktor znajti z vsakim vodnikom posebej in poskrbeti za razumevanje in napredek vseh, zato je dobro poiskati šolo, v kateri imajo inštruktorji čut tudi za ljudi, ne samo za pse. 

 

Kurikulum oziroma učni načrt

Različne šole se posvečajo različnim stvarem, kar vsekakor vpliva na našo izbiro. V nekaterih malih šolah se posvečajo bolj ali manj samo socializaciji psov med sabo, navajanju psov na določene dražljaje, ki jih bodo srečali v nadaljnjem življenju, ne dobimo pa (skoraj) nič podlage za nadaljnje šolanje in delo s psom. Po drugi strani pa obstajajo šole, ki imajo v svojem učnem načrtu tisoč in eno spretnost, trike, v njih pridobimo odlične osnove za poslušnost in druge kinološke športe – ne posvetijo pa se težavam, s katerimi se srečuje velika večina vodnikov v vsakdanjem življenju, zunaj poligonov. Pozanimajmo se torej, kaj določena šola ponuja, preden se odločimo za vpis. Seveda nam bo v pomoč, če imamo že vnaprej splošno idejo o tem, kaj pričakujemo od svojega psa in kaj želimo z njim početi, s tem bo tudi izbira primerne šole lažja. Posvetujmo se z inštruktorjem, ki nam razloži sistem dela ter začrtani potek tečaja, potem pa se odločimo, ali nam ta šola oziroma inštruktor ponuja izhodišče, ki bo nam in našemu psu omogočilo čim boljši začetek skupne poti.

Še nekaj informacij in konkretnih napotkov objavimo jutri ...

 

Urška Medvedšek

 

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.