27.09.2020

So živali, ki so že čutile, kako je biti zavržen in sam - zato vas dojemajo kot najboljše!

V okviru dobrodelno-ozaveščevalnega projekta Srce za tačke, ki ga že četrto leto pripravljamo z Lidlom Slovenija, se letos še aktivneje osredotočamo na problematiko brezdomnih živali, s poudarkom na problematiko naraščajočega števila zapuščenih in prostoživečih mačk. Svoj pogled in razmišljanje o tem, kaj lahko kot družba še storimo na tem področju, z nami tokrat delijo prostovoljci Društva za zaščito živali Maribor.




Kje smo v Sloveniji na področju brezdomnih muc? Zakaj nekateri ljudje še vedno mislijo, da mora biti žival vsaj enkrat mama in kako to razmišljanje izkoreniniti? Kako lahko čisto vsak državljan pomaga mucam in prispeva k temu, da se trend na področju brezdomnih muc končno obrne?

V Sloveniji smo na tem področju na točki, kjer imamo še veliko za storiti. Čeprav na našem območju, napram letom nazaj, opažamo majhno spremembo na bolje. Majhno. To pomeni, da se zavetišče ne zapolni z zavrženimi oz. zapuščenimi muckami tako zgodaj, kot leta poprej. Bili so časi, ko je stanje z zavrženimi mucami, zlasti mačjimi mladiči, bilo res skrajno. Poudariti moramo, da veliko ozaveščamo o pomenu sterilizacij in kastracij, veliko pomagamo ljudem pri posegih, na našem območju tudi lepo teče sistem TNR (ujemi-steriliziraj / kastriraj-spusti) divjim, nikogaršnjim in prostoživečim mucam. Precej podravskih občin ima ta sistem zgledno urejen z zavetiščem. Seveda so izjeme. Kjer se pojavijo težave, pristopimo mi. Samo v lanskem letu je bilo v naši akciji "Sterilizacij in kastracij Podravje 2019" steriliziranih oz. kastriranih 849 lastniških živali, od tega 669 muc in mačkov. Verjetno se tudi to malce pozna. Seveda to ne pomeni, da problema z mucami ni. Pomeni le, da je problem bil v preteklih letih še hujši.

Še vedno ljudje zapuščajo mladiče na razne načine - razmečejo po cesti, nastavijo v vrečko in pustijo na dvorišču nekoga, nastavljajo pri hišah, nekateri jih še zmeraj pobijajo, čeprav je prepovedano in kaznivo, spet nekateri gredo v skrajnosti in načrtno puščajo, da ima mačka mladiče, ker so jim mladički všeč, pa jih potem delijo naokoli ...


Precej ljudi še vedno misli, da mora imeti žival vsaj enkrat mladiče ... to je seveda zgrešeno. Pri prvi gonitvi, ko že lahko postane breja, je še premlada. Tako veleva tudi zakonodaja in to se šteje za preobremenjevanje živali. Potem ima mladič mladiče. Mačke je težko "paziti", zlasti tam, kjer imajo možnost tudi zunanjega bivanja, pravzaprav je to nemogoče. Materinstvo pri živalih še vedno veliko ljudi dojema kot materinstvo pri ženski. To je narobe. Poglejmo nekaj osnovnih dejstev zakaj.

Že v osnovi si mačka ne izbere partnerja, s katerim bo imela potomce. Ženska navadno si. V fazi gonitve mačko naskakujejo vsi okoliški nekastrirani mački. Zaradi nagona. Ne iz ljubezni, spoštovanja ali medsebojnega razumevanja. Naskočijo jo vsi, ki jo uspejo dobiti v svoje kremplje. Pri tem pride tudi do poškodb, ran ... Pri ženskah ni tako. Ženska si za očeta svojega otroka izbere partnerja. In izbere le enega. Ne daje svojega telesa vsem okoliškim moškim. Proces zanositve pri ženski se odvije na ljubeč, strasten in spoštljiv način. Pri mački ni tako.

Potem je muca breja. Če ima mačka srečo, dobi dovolj hrane in kakšno zavetje. Veliko brejih muc nima niti tega. In breje morajo stikati po smeteh ali loviti miši za preživetje. Ženske v času nosečnosti navadno pazijo na ustrezno prehrano in zase še posebej skrbijo. Navadno ne begajo naokoli lačne in obupane, ne brskajo noseče po smeteh ali ne hodijo do hiš, kjer bi dobile kaj za pod zob. Mačka mora.

Za dobro počutje ženske med nosečnostjo in za pomoč pri opravilih poskrbi tudi partner. Mačka v tem obdobju ostane sama, prepuščena sebi. Potem se mladiči kotijo. Mačka se ponavadi nekam zavleče, zlasti tja, kjer so ji kdaj prej pobili mladiče. Odstrani se zaradi varnosti za svoj zarod. Takrat gre kotit nekam drugam, kjer se počuti varno. Tudi tukaj ni nobene logične ali smiselne primerjave z materinrstvom pri ljudeh.

Lahko koti tudi doma, če se tam dobro počuti. Ko mladiči pridejo na svet, mora mačka spet skrbeti, da nahrani sebe in "ima dovolj še za njih". Še preden si mačka popolnoma opomore od kotitve pa že ostane brez svojih otrok. Navadno zato, ker že sami jedo in jih ljudje poberejo od mamice ter razdelijo okoli. Ženska ostane s svojim otrokom, nihče ga ne odvzame pri nekaj mesecih in podari nekim ljudem naprej.

Da ne omenimo vseh tistih mladičev, zlasti zunanjih muc, ki ne preživijo. In mami muci umirajo in umrejo pred očmi. Tudi tukaj je težko najti kakršnokoli povezavo s človeško materinskostjo. Pa omenimo še mačje matere, ki jim mladiče pobijejo / odvzamejo prezgodaj. Mačka lahko dobi mastitis. In to je zelo boleče. Takšne mačke navadno sploh ne dobijo nobene veterinarske oskrbe. In same trpijo bolečine ...

Materinstvo pri mačkah v nobeni točki ni podobno ljudskemu materinstvu. Zlasti v neki sodobni družbi, za kakršno se imamo, bi to že morali razumeti. Veliko ljudi tudi ni seznanjenih s tem kar narekuje zakonodaja na področju muc.

Lastnik mora s sterilizacijo (ali osamitvijo ali kontracepcijo) poskrbeti za preprečitev rojstva neželenih mladičev, za katere ne bo sam poskrbel, kot veleva zakonodaja. Torej sterilizacija je ključ do rešitve. Prav tako mačjih mladičev ni dovoljeno odvzeti od mačke mame, dokler niso stari 12 tednov.  Prav tako je prepovedano pobijanje mladičev. To nekaj stvari / dejanj, za katere vas lahko z lahkoto prijavijo inšpekciji. In tudi kazen lahko dobite. Ta pa je precej višja od cene ene sterilizacije mačke. Kastracija mačka je sicer še cenejša od sterilizacije samice.

Vsak posameznik lahko prispeva svoj del k rešitvi problema brezdomnih mačk. Najprej tako, da vsak ustrezno poskrbi in sterilzira / kastrira svojo žival. Tako, da nimate doma legel in da ne podarjate mladičev naokoli ali da se vam mačke ne kopičijo.

Letos smo opazili veliko primerov, ko so ljudje kar preprosto "izgubili" mladiče, ki so jih od nekod pripeljali / dobili. Odpeljali bi jih naj razni obiski v svojih avtomobilih ali so se kar nekako izgubili ali izginili ... Tudi to je skrajno neodgovorno. Če si pripelješ žival v svoj dom si zanjo dolžen poskrbeti. In žival mora biti pod nadzorom. Zlasti mladički, ki ne poznajo okolice in niso vešči mnogih nevarnosti. Takšni izgubljeni in nikdar najdeni mladiči ostanejo nekje in postanejo brezdomne muce. Od začetka življenja obsojeni le na boj za preživetje. Seveda spet tisti, ki preživijo. Nekatere povozi avto, druge kaj "požre" ... No, nekateri pa imajo srečo in so najdeni. Seveda dobijo pomoč.

In to je tudi nadaljevanje tistega, kako lahko kot posamezniki pomagate. Da se ne obrnete stran od živali, ki potrebuje pomoč. Prav tako je pomembno, da če opažate kje večje število muc, to javite najbližji organizaciji za živali (zavetišča, društva, zavodi, ponekod tudi veterine), da ta poskrbi za njihovo sterilizacijo in kastracijo. Če se muce ne pustijo prijeti, ni problema. Obstajajo naparve z imenom "živolovke" - to so humane naprave, s katerimi se takšne muce odlovi, se jih steirlizira / kastrira, oskrbi in vrne v muci znano okolje. Na našem območju so mnoge lokacije takšnih muc, kjer več divjih, nikogaršnjih, brezdomnih muc biva v kolonijah. Hranitelje takšnih muc na našem območju oskrbujemo s hrano. Hranitelji pa spremljajo, če se pojavi kakšna nova muca in to takoj javijo, da se uredi sterilizacija / kastracija. Spremljajo tudi zdravstveno stanje muc in gledajo na urejenost hranišča.

Če imate možnost lahko muco seveda tudi posvojite. Muce, ki čakajo na domove so prav te, ki jih je nekdo odvrgel nekje in podobno. Posvojitev je seveda krasna izkušnja. Vendar: preden si žival omislite, premislite ali boste zanjo lahko ustrezno in v skladu z zakonodajo poskrbeli za vse njeno življenje. Ko so male, so luštkane vse. A tudi majhna muca kaj popraska, kaj uspiči ... Pomislite na vse obveze, ki jih lastništvo živali prinaša, a hkrati tako veliko lepega da'. In posvojene živali so prav posebna "sorta" živali. So živali, ki so enkrat že čutile, kako je biti zavržen, sam, prestrašen in sam na svetu. In zato svoje ljudi dojemajo kot nekaj najboljšega. Bodite z vašo posvojitvijo premišljeni. Naj bo odločitev odgovorna zadeva z zavedanjem, da žival potrebuje ljubezen, skrb, pozronost, finance za veterinarske zadeve, hrano, pesek in ostalo ves čas. Ne samo prvi teden, mesec ali prvo leto. Pač pa celo svoje življenje.



Foto: Shutterstock

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.