16.09.2021

Zunaj živeče mačke - sožitje ali vojna?




V grobem lahko mačke, ki jih srečamo na prostem, razdelimo v nekaj skupin: t.i. prostoživeče mačke (v večini primerov gre za potomke lastniških in zapuščenih mačk. Mačke nimajo lastnika, imajo pa velikokrat skrbnike, ki jim zagotabljajo vsaj nekaj osnovnih dobrin – hrano, vodo, zatočišče. Najdemo jih tako v mestih kot tudi na podeželju in živijo v kolonijah, ki lahko štejejo tudi do 30 mačk), divje mačke (ki nikoli niso imele lastnika in same skrbijo za svoj obstoj) in pa lastniške mačke, ki živijo zunaj ali so notranje-zunanje.

 

Ne glede na skupino, ki ji mačke pripradajo, zunanje življenje običajno ni prav prijazno do njih, je pa seveda ogromno odvisno od okolja, v katerem živijo. Dejstvo je, da se mačke zunaj srečujejo z mnogo nevarnostmi – ogrožajo jih druge mačke (s pretepi za teritorij ali druge dobrine ter boleznimi), ljudje, psi, promet, vremenski dejavniki in še kaj. 

 

Lastniške mačke, ki jih lastniki puščajo na prosto, lahko postanejo vir pritožb in sosedskih sporov. Medtem ko je dober del lastniških mačk steriliziranih in kastriranih (v ZDA naj bi bilo cca 85% lastniških mačk S/K), ima preostali delež mačk lahko celo množico potomcev vsako leto, kar je velik razlog za preštevilčnost mačk, ki še povečuje problematiko zunanjih mačk ter odklonilnega odnosa ljudi do njih.

 

Z vidika splošne populacije je kar nekaj razlogov, zakaj so mačke na prostem moteče:

- hrup mačk, ki se borijo ali parijo,
- oster vonj nekastriranih samcev, ki z urinom označujejo svoje ozemlje,
- plenjenje ptic in drugih prostoživečih živali,
- nezaželen vstop mačk na zasebno in javno lastnino,
- zaskrbljenost zaradi prenosa bolezni na ljudi in druge živali.

 

Za ohranjanje dobrih odnosov s sosedi in pozitivno naravnanost do okoliških mačk je pomembno, da se mačke držijo stran od območij, kjer niso dobrodošle. Niso vsi navdušeni nad tem, da tuje mačke prihajajo na njihova dvorišča in vrtove, zato je edino prav, da imajo lastniki mačk posluh za to, po drugi strani pa si lahko tudi neprostovoljni gostitelji pomagamo z določenimi ukrepi, ki bodo držali mačke stran od našega doma. Konec koncev bo tudi za mačke bolje, če bodo vsi zadovoljni, kot če bi stalno prihajalo do sporov zaradi njihove prisotnosti v okolju.

 

LASTNIKI MAČK

 

Pritožbe vašega soseda se lahko 100% rešijo, če poskrbite, da vaša mačka nima (samostojnega) izhoda v zunanji svet. Vsekakor pa morate poskrbeti za dovolj miselne in fizične zaposlitve vaše notranje mačke, dodatno pa ji lahko življenje obogatite z nadzorovanimi zunanjimi izhodi, bodisi na primerni oprsnici in povodcu ali pa z varno ograjenim prostorom (denimo delom balkona ali terase ali pa zunanjim mačjakom).

 

V primeru, da mački omogočite izhode, pa poskrbite za to, da jo odvrnete od sosedovega  vrta. Če sumite ali veste, da vaš sosed ne želi mačk na svojem posestvu, skupaj poiščite rešitve za ohranitev miru. Mačke na prostem, še posebej, če niso sterilizirane in kastrirane, so lahko nadloga. Ena od osnovnih stvari, ki jih lahko naredite, je, da mačke hranite znotraj ali prestavite zunanji kotiček za hrano čim dlje od soseda. Prav tako jim zagotovite primerno zavetje na vaši posesti in tudi mačje stranišče, saj je opravljanje potrebe na tujem ozemlju eden najpogostejših vzrokov za prepire med sosedi. Zavetje naj bo na mirnem mestu in primerno zavarovano pred vremenskimi vplivi, prav tako stranišče, ki ga morate seveda redno čistiti, drugače ga mačka ne bo želela uporabljati. Poskrbite pa za primerno razdaljo med zavetjem in straniščem, saj tudi mi nimamo straniščne školjke pol metra od postelje.

 

NEPROSTOVOLJNI GOSTITELJI

 

Mačke so iznajdljiva bitja in ne sodelujejo vedno najraje, a vseeno se lahko tudi neprostovoljni gostitelji okoliških mačk poslužujemo nekaterih varnih, humanih ukrepov, s katerimi odvrnemo mačke od druženja na našem vrtu. Prvo pravilo, če ne želimo imeti nepovabljenih gostov, je, da zunaj ne puščamo nobene hrane! Velja tudi za hrano, ki sicer ni namenjena njim, a jo imajo mačke rade (recimo pasja hrana).

 

Mačke imajo zelo dobro razvito čutilo voha, tako da si lahko pomagamo tudi z naravnimi  vonjavami, ki mačkam niso po godu: olupki citrusov, evkaliptus, usedlina kuhane kave ali kuhana kavna zrna (sveža kava vsebuje kofein, ki je za mačke toksičen, tako da sveže, nekuhane kave ni varno uporabljati!), sivka in rožmarin (lahko ju posadimo ali pa uporabimo eterično olje, ki ga vsakih nekaj dni razredčenega popršimo po kritičnih površinah) ...

 

Lahko pa uporabimo tudi kakšno bolj visoko tehnološko rešitev, če nam zgoraj navedene niso všeč. Obstajajo ultrazvočni odganjalci, ki lahko zaležejo tudi pri mačkah, pa vrtni škropilniki, ki jih aktivira gibanje. Odvisno od tega, s koliko in kakšnimi mačkami imamo opravka, bomo z različnimi metodami imeli več ali manj uspeha, tako da bodimo pripravljeni, da jih preizkusimo več ali jih uporabimo več zaporedoma. Če se mačke ne bodo počutile dobro na našem ozemlju nekaj časa, bodo najverjetneje opustile nepovabljeno gostovanje pri nas, tudi ko umaknemo 'mačje odganjalce'.

 

MAČJI PLENILCI

 

Dejstvo je, da so mačke izredni plenilci in čeprav si človek težko predstavlja, da domači Feliks, ki se tako lenobno preteguje na domačem kavču, predstavlja kakšno resno širšo grožnjo, moramo vedeti, da so zunaj živeče domače mačke po nekaterih podatkih poskrbele za izumrtje 63 vrst ptičev, sesalcev in plazilcev. Mačke so konkretna grožnja globalni biodiverziteti in veljajo za eno najbolj uničujočih invazivnih vrst. Povprečna domača mačka z izhodi na prosto naj bi uplenila približno dve živali na teden. Seveda so prav njihove lovske sposobnosti eden od faktorjev, ki so pripomogli k njihovemu širjenju in priljubljenosti, saj je njihovo plenjenje glodalcev, ki vdirajo v naša skladišča hrane že od davnih časov, bilo nadvse dobrodošlo. A mačke ne plenijo le mišjih škodljivcev. V ZDA naj bi mačke letno denimo ubile približno 2,4 milijarde ptic! Večina mačk lovi, tudi če jim ne gre za preživetje in imajo hrane dovolj. Pretežno so oportunistični lovci, torej lovijo, kar jim prekriža pot in aktivno ne iščejo zgolj določenega plena. To pomeni, da bodo najverjetneje lovile živali, ki jih je več in ki so bolj ranljive, torej lahek plen. Nekatere raziskave navajajo, da ptice sicer predstavljajo manjši delež njihovega plena, okrog 20%, a jih največkrat zasačimo pri lovu na ptice, ker njih plenijo čez dan, medtem ko miši in voluharice plenijo ponoči, ko jih ne vidimo.     

 

Kaj pa lahko naredimo, da omejimo mačji lov na ptice? Preprost in učinkovit ukrep je ta, da mačke ne spuščamo na prostost v času, ko statistično uplenijo največ ptic, to je ob zori in tik preden se znoči, prav tako pa mački omejimo ali ukinemo izhode v času gnezdenja ptic in sredi zime, ko so ptice ranljivejše. Sicer pa lahko pticam pomagamo tudi tako, da hranilnike umaknemo na mesto, od koder bo mačka težje prežala nanje (torej stran od grmovja, visoke trave in drugih morebitnih mačjih zavetij), lahko jih zaščitimo tudi z ultrazvočnimi odganjalci in mrežo, ki preprečuje mački dostop do hranilnika.     

 

Ultrazvočni odganjalci ptic ne motijo, saj se ptice ne zanašajo tako zelo na sluh, iz istega razloga tudi ni prav učinkovito, če mački namestimo ovratnico z zvončkom. Ptice se mnogo bolj zanašajo na čutilo vida, zato se je kot ena najbolj učinkovitih metod izkazala uporaba posebnih, širokih, živo pisanih ovratnic, ki jih namestimo mački pred izpustom na prostost. Ovratnica mačke ne moti pri gibanju, je raztegljiva, tako da ni nevarnosti, da bi se mačka z ovratnico kam zataknila, saj se ob tem mački sname, zaradi izrazite barvitosti pa ptice mačko lahko pravočasno opazijo in se ji uspešno izmaknejo. Po nekaterih navedbah naj bi tovrstni široki pisani ovratniki mačkam zmanjšale lovsko učinkovitost za neverjetnih 80%.

 

Mačke so v praktično vseh okoljih močno razširjene in dober del populacije se vsaj delno prosto giba po svoji okolici. Če je okolje primerno (kar se da varno) in mačko primerno zaščitimo s S/K in ustrezno zdravstveno oskrbo, je lahko takšno mačje življenje lepo in bogato. Poskrbimo pa, da bo mačka varna pred okolico in okolica varna pred mačko, tudi s tem, da smo obzirni do sosedov in okoliških živali.    

Urška Medvedšek
Foto: Shutterstock

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.