0
0,00 €

V Sloveniji se vsako leto skoti 30.000 psov, mačk trenutno že 300.000

Objavljeno: 23.10.2018

Besedilo: Jože Vidic, dr. vet. med.

 

 

Odnos do hišnih živali, še zlasti do psov se je v primerjavi s tistim pred leti spremenil na bolje, skrbniki so do svojih štirinožnih spremljevalcev veliko bolj odgovorni, vzreja oziroma razmnoževanje je bolj ali manj pod nadzorom skrbnikov. To pa nikakor ne velja za mačke, ki se v veliki večini razmnožujejo povsem nenadzorovano.

 

Menim, da moramo razmnoževanje hišnih živali, kamor seveda sodijo psi in mačke uravnavati ljudje oziroma njihovi skrbniki. V okoljih oziroma v državah, kjer temu ni tako, je veliko potepuških ali bolje rečeno brezdomnih in sebi prepuščenih psov in mačk. V Sloveniji se lahko pohvalimo, da razmnoževanje psov poteka razmeroma organizirano in načrtno, zato se postopoma tudi zmanjšuje število brezdomnih in zavrženih psov, o čemer pričajo statistični podatki slovenskih zavetišč. Seveda pa s stanjem ne moremo biti povsem zadovoljni, še veliko bomo morali storiti na področju osveščanja ljudi. Precej slabše je na področju razmnoževanja mačk, o tem pa več v nadaljevanju.

 

Bolj odgovorni so skrbniki psov

 

Bolj odgovoren odnos na področju razmnoževanja psov lahko v precejšnji pripišemo splošnemu izboljšanju odnosa do živali in živega okolja nasploh. To je predvsem rezultat pozitivnega delovanja medijev, različnih društev in organizacij za zaščito živali, spletnih portalov pri katerih prednjači Pes moj prijatelj … Pomemben delež pri tem pa ima nedvomno tudi zakonodaja, ki ureja razmnoževanje hišnih živali.

 

V medijih je vse več člankov in različnih oddaj o hišnih živalih, ki osveščajo ljudi in s tem spreminjajo njihov odnos do hišnih živali. Prav na račun takšnih oddaj se ljudje pogosteje odločajo za sterilizacijo psic (precej redkeje pa za kastracijo samcev) oziroma za načrtno oziroma nadzorovano parjenje svojih ljubljencev. Nenadzorovano razmnoževanje psov pa preprečujejo tudi z različnimi drugimi ukrepi: v času gonitev imajo skrbniki samcev pazijo, da jim ti ne "pobegnejo", skrbniki gonečih se psic tudi pazijo, da jim te ne "uidejo" …

 

V določeni, a po mojem mnenju premajhni meri so v osveščanje javnosti vključena društva, organizacije za zaščito živali in posamezniki. Ta delujejo bolj ali manj lokalno in pogrešam močno organizacijo za zaščito živali na državni ravni, kot je na primer Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.

 

Kot sem zapisal, ima po mojem mnenju velik pomen pri preprečevanju nenadzorovanega razmnoževanja zakonodaja oziroma predpisi, ki urejajo vzrejo (razmnoževanje) psov. Tako je v Pravilniku o označevanju in registraciji hišnih živali (pravilnik je sestavni del Zakona o veterinarskih merilih skladnosti) med drugim določeno, da morajo biti do tretjega meseca starosti vsi psi mikročipirani in s tem vpisani tudi v slovenski centralni register psov. Vzreditelji pasemskih psov to povsem spoštujejo in novim skrbnikom oddajo že mikročipirane mladiče, ki so torej že vpisani v centralnem registru. Malce manj so dosledni vzreditelji nepasemskih psov (mešancev), saj mnogi oddajajo mladiče, ko še niso mikročipirani. To prepuščajo novim skrbnikom, ki pa večinoma poskrbijo, da so njihovi psi vpisani v centralnem registru. Ni sicer uradnih podatkov, menim pa, da je v Sloveniji le majhen delež psov, ki niso mikročipirani oziroma, ki niso vpisani v centralni register psov – rezultat osveščenosti in zakonodaje.

 

Pasemski psi in mešanci

 

V Sloveniji se vsako leto skoti približno 30 tisoč psov, od teh je od 4 do 5 tisoč pasemskih oziroma rodovniških, vsi drugi so mešanci. Pri nas je tako le približno 15 odstotkov pasemskih psov. Po veterinarski statistiki je sicer pasemskih psov približno 50 odstotkov. To pa zato, ker veterinarji kot pasemske vpišejo tudi tako imenovane čistokrvne pse brez rodovnika. Gre za potomce pasemskih psov brez vzrejnega dovoljenja Kinološke zveze Slovenije, ki jih lastniki parijo.  Pri teh psih pa ni nujno, da bi bila oba starša iste pasme, saj so potomci večkrat tudi rezultat nenadzorovane paritve, ker je psica pač "ušla". Naj povem, da je statistično največ pasemskih psov je v skandinavskih državah, kjer je manj kot deset odstotkov mešancev. Zanimivo je tudi, da v nekaterih od teh držav sploh nimajo zavetišč za hišne živali, ker jih preprosto ne potrebujejo – zavest skrbnikov je na tako visoki ravni, da tam ni zavrženih ali zapuščenih živali.

 

Razmeroma veliko število skotenih mešancev v Sloveniji dokazuje, da z vzrejo oziroma z razmnoževanjem psov stvar nikakor ni vzorna. Smo kar daleč od ideala, da bi bili pasji mladiči predvsem ali zgolj rezultat načrtne vzreje in bi bili zato zaželeni. Mnogi mladiči so namreč rezultat naključnih, nenačrtovanih in neželenih paritev. Določen delež teh paritev je tudi posledica še vedno ponekod trdnega prepričanja, da je za zdravje psice dobro, če bo imela vsaj enkrat v življenju mladiče. Čista neumnost! Psica, ki v svojem življenju nikoli ne bo imela mladičev ne bo nič manj zdrava in ne bo imela nič krajšo življenjsko dobo od tistih, ki so jih imele.

 

Katastrofalen odnos do mačk

 

Po neuradnih podatkih je v Sloveniji približno 300 tisoč mačk. V največji meri gre za tako imenovane zunanje oziroma prosto živeče živali, zelo majhen pa je delež "notranjih" mačk, se pravi takšnih, ki žive v hiši skupaj s svojimi ljudmi in, ki so torej pod stalnim nadzorom. "Zunanje" mačke so izpostavljene različnim kužnim boleznim (zaradi obolelosti s kužnimi boleznimi morajo v zavetiščih uspavati od 20 do 40 odstotkov zavrženih mačk), mnoge končajo kot žrtve prometa, pokončajo jih brezsrčni ljudje (mladiče marsikdaj kar skrbniki oziroma "vzreditelji") … Po mojih povsem neuradnih podatkih od petnajstih mačjih mladičev (toliko jih lahko mačka skoti v enem letu) leto dni starosti doživita le od dve do tri mačke.

 

Za mačke smo nekoč rekli, da niso domače, ampak udomačene živali. Pravzaprav niti ne vem, kakšna je razlika med tema dvema izrazoma. Drži pa, da so verjetno začeli mačke udomačevati pred približno petimi tisočletji stari Egipčani. Predvsem zato, da so varovale žito tako, da so uničevale glodavce. Iz enakega razloga so stari Rimljani mačke iz Egipta pripeljali v Evropo. Vlogo uničevalcev glodavcev mačke še dandanes opravljajo, zlasti v ruralnem okolju. Vsaka mačka je pohvaljena, ko prinese gospodinji na ogled uplenjeno miš ali voluharico.

 

Po mojem globokem prepričanju je mačka hišna žival, kar med drugim pomeni, da je njeno preživetje odvisno od skrbnika. Ta bi moral poskrbeti, da:

 

- poskrbel za kakovostno in redno prehrano,

- bo imel svojo mačko pod stalnim nadzorom,

- bo poskrbel za vsa potrebna preventivna zdravljenja (cepljenje proti kužnim boleznim, odpravljanje notranjih zajedavcev …),

- bo preprečil neželene paritve  (še najbolje s sterilizacijo oziroma s kastracijo).

 

Mačke bi torej morale živetih v hiši, na prostem pa bi jih morali imeti pod stalnim nadzorom … V Sloveniji smo daleč od tega, naše mačke so večinoma prosto živeče, sebi prepuščene živali. Imam soseda, ki je sicer ljubitelj mačk, svojim štirim ljubljenkam daje vsak dan po dva obroka. Zjutraj in zvečer jih pokliče, jih nahrani in to je tudi njegov edini neposredni stik z njimi. Sicer pa so ves dan in vso noč brez nadzora … Na srečo so jih kot prosto živeče mačke pred leti v bližnjem zavetišču sterilizirali in nimajo več mladičev. Sprašujem se, ali je moj sosed res ljubitelj mačk?

 

Če sem zapisal, da je v slovenskih zavetiščih manj zavrženih in zapuščenih psov kot nekoč, tega ne moremo trditi za mačke. Število teh se ne zmanjšuje. Na srečo vsaj v nekaterih zavetiščih izvajajo brezplačno sterilizacijo prostoživečih mačk. Mačke pripeljejo v zavetišče, opravijo zdravstveni pregled (zaradi kužnih in drugih bolezni jih morajo določen delež uspavati), jih označijo (mikročipirajo), sterilizirajo in vrnejo na njihov teren. S tem ukrepom so močno zmanjšali število neželenih mladičev in prosto živečih mačk. Največ mačk sterilizirajo v ljubljanskem zavetišču za živali – približno 700 na leto.

 

Sterilizacija in kastracija

 

Najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje neželenih legel pasjih oziroma mačjih mladičev je sterilizacija oziroma kastracija. O sterilizaciji psic je veliko različnih informacij in tudi različnih strokovnih mnenj in vprašanj:

 

- kdaj, v kateri starosti opraviti poseg,

- delna ali popolna sterilizacija,

- dobre in slabe strani posega …

 

Po mojih izkušnjah je poseg najbolje opraviti tik pred spolno zrelostjo, se pravi, tik pred prvo gonitvijo. Nekateri veterinarji priporočajo poseg po prvi gonitvi, ker je to manjši poseg v hormonalno ravnotežje. Nedvomno pa je znano, da poseg v zgodnejšem življenjskem obdobju pomeni manjše tveganje za nastanek tumorja seskov, ki je precej pogosta težava pri psicah in vzrok za zgodnejšo smrt. Tumor seskov bomo najbolj učinkovito preprečili, če bomo sterilizacijo opravili pred prvo gonitvijo ali pa vsaj do drugega leta starosti. Sterilizacija po drugem letu starosti pa ne vpliva na nastanek tumorja na seskih.

 

Ko se odločimo za poseg je, prav, da se z veterinarjem pogovorimo, ali bo opravil delno ali popolno sterilizacijo. Delna sterilizacija pomeni odstranitev jajčnikov, popolna pa poleg odstranitve jajčnikov tudi odstranitev maternice. Vsekakor je bolje, da veterinar opravi delno sterilizacijo in po navadi tudi jo. Popolna sterilizacija je indicirana le v primerih, ko so na maternici bolezenske spremembe (vnetje …).

 

Za sterilizacijo se nikoli ne odločimo zgolj zato, ker bo življenje s takšno psico bolj udobno. Odločimo se lahko le zato, ker se bomo s tem izognili neprijetnim gonitvam, ko nas na sprehodih spremljajo ljubezni željni samci oziroma se ti dneve in dneve zadržujejo okoli našega doma … Naj povem, da samce privlači predvsem urin goneče se psice, zato naj psica ne urinira v okolici našega doma. Sam sem svojo gonečo se psico že v hišo »naložil« v avtomobil in sem jo odpeljal najmanj en kilometer stran, da je opravila svoje. Pa se je vseeno zgodilo, da so bili okoli hiše samci, ki so vztrajno čakali na svojo priložnost ... To, da preprečimo gonitev je ena najpomembnejših dobrih strani sterilizacije poleg preprečevanja nastanka tumorja na seskih seveda.

 

Pri negativnih stranskih učinkih sterilizacije je treba na prvo mesto postaviti počasnejšo presnovo, zato boljše izkoriščanje hrane in nagnjenje k debelosti. Prav prekomerna telesna teža je najpogostejša težava steriliziranih psic. To pa seveda brez večjih težav preprečimo z ustreznim načinom prehranjevanja (zmanjšani obroki, vlakninsko bogata oziroma dietna prehrana, dovolj gibanja …). V nekaterih primerih je lahko stranski učinek tudi sprememba kakovosti kožuha, saj dlaka lahko postane bolj volnasta, podobna takšni, kot jo imajo mladiči. Z rednim in pravilnim česanjem pa lahko to težavo odpravimo. Sterilizacija ne vpliva na vedenje psice, kar lahko potrdim tudi iz svojih izkušenj. Vsi psi vodiči slepih in psi pomočniki so na primer sterilizirani oziroma kastrirani, kar pa ne vpliva na njihove delovne sposobnosti.

 

O kastraciji lahko rečemo, da se le malo skrbnikov odloča za ta poseg, ki ima ne nazadnje kar nekaj pozitivnih vplivov na pasjega samca. Med drugim s posegom preprečimo tumor prostate, ki ni tako redka težava pri samcih – po navadi se pojavi po petem letu starosti. Ne nazadnje odpravimo težave, ki jih imamo s samci v času gonitev, ko postanejo hudo nemirni, tulijo, delajo škodo v hiši in, če le morejo pa pobegnejo. Če imamo samca v okolju, kjer je veliko psic, ki niso sterilizirane, je kar v redu, da se odločimo za kastracijo. Negativni stranski učinki kastracije pa so enaki kot pri steriliziranih psicah, ki smo jih že opisali.

 

Jože Vidic, dr. vet. med.

 

Oktobrski projekt Srce za tačke prinaša popuste za sterilizacije in kastracije, zbiralno akcijo hrane, humanitarne aktivnosti, nagradne igre in ogromno koristnega branja. Oglej si podrobnosti tukaj.

 

ZAVETIŠČE LJUBLJANA OSKRBI 2.000 ŽIVALI LETNO!

  • Ljubljansko zavetišče oskrbi 2.000 živali letno, kar je četrtina vseh zapuščenih živali v Sloveniji.

Zadnji oglasi

Najdeni: V gozdu najdena psička
V Zavetišče Ljubljana so včeraj popoldan sprejeli psičko na sliki. Najdena je bila v gozdu na Vrhovcih. Videti je negovana, vendar pa ni...
Najdeni: Lastnik naj gre nemudoma ponj!
  V okolici Kopra (v Cepkih) se zdaj zadržuje tale kuža. Je plašen in se kljub hrani ne pusti prijeti. Lastnik naj gre nemudoma...
Oddajo se: Etna še vedno čaka na pravi klic
Etna še vedno čaka na pravi klic, čeprav je prav fejst pasja punca, ki bi prinesla veliko lepega v nov dom. Prekrasen karakter ima in je...
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

O piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

Sejni piškotki

To so piškotki, ki so potrebni za delovanje spletnega mesta.
'ngnSession' - glavni piškotek, ki vzdržuje sejo in se izbriše s potekom seje. Seja privzeto poteče po 2 urah
'OAID' - piškotek potreben za namene oglaševanja, ne shranjujemo nikakoršnih podatkov. Potreben je za preprečevanje podvojenih klikov ter dvojnega prikazovanja. Poteče po 1letu.
'ngnCookies' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede piškotkov
'ngnFacebook' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Facebook piškotkov
'ngnTwitter' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Twitter piškotkov
'ngnGoogle' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Google piškotkov


Več o piškotkih


 Dovoljeno

Facebook piškotki

Piškotki za Facebook vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Všeč mi je' in možnost komentiranja izdelkov in novic. Piškotek za to storitev nastavi facebook.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Twitter piškotki

Piškotki za Twitter vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Tweet' in možnost prikazovanja povezanih tweetov. Piškotek za to storitev nastavi twitter.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Google piškotki

Vtičniki za Google+ platformo, ki vključuje +1 gumb. Piškotek za to storitev poteče po 6 mesecih.


 Dovoljeno