O različnih problematikah in nasiljih nad živalmi beremo vsak dan. Veliko je portalov, skupin in posameznikov, ki se borijo za ustavitev tega nasilja in genocida nad nedolžnimi živalmi.

Žal lahko naredimo zelo malo, ali pa skupaj zelo veliko. Če bomo o tej problematiki govorili, ji pogledali v oči in se z njo soočili, bomo morda dosegli, da pride tudi do tistih (do sedaj) gluhih ušes. To so tista, ki imajo oblast v rokah in lahko z zapisano besedo v obliki zakona naredijo bistven korak. Vendar to je (žal) dolgotrajen proces. Največ je potrebno narediti v glavah ljudeh in v odnosu do živali!

Na naši strani smo že veliko poročali o problematikah v Makedoniji, Hrvaški in Bosni, predvsem v naši skupini na Facebooku. Nekaj zgodb smo ustrezno izpostavili in obsodili, v nekaterih primerih pomagali in se veselili lepih razpletov. Sami verjamemo v to, da za pomoč živalim NE OBSTAJA MEJA. Sicer so tudi pri človeku meje tiste, ki jih je sam postavil in določil: "jaz sem to, ti si tisto" .

Zato se ne oziramo na to, ali je pomoči potreben hrvaški, srbski, makedonski ali slovenski pes. Slovenska problematika psov je veliko večja, kot si predstavljamo. Dokaz, da je temu tako, je tudi eden od zadnjih prispevkov v oddaji Preverjeno.

Vseeno so drugod zgodbe veliko bolj žalostne, krute in predvsem nehumane. Zato je prav, da o teh spregovorimo in skušamo pomagati, po najboljših močeh. Dogajajo se v naši neposredni bližini.

Sami smo obiskali Sarajevo in se s problematiko uličnih psov ter nasilja nad njimi srečali zelo od blizu. Nekateri prebivalci Sarajeva so zgroženi nad dejanji in nemočno kličejo na pomoč vse nas, ki jim lahko na različne načine pomagamo.

Dokaz je tudi pripovedovanje prostovoljke in naše članice, ki živi v Sarajevu ter poleg redne službe (in majhnemu dohodku) posveča velik del življenja prav živalim. Bori se za njihove pravice in jim daje tisti glas enakopravnosti.

Da so besede dejanje so tudi priložene slike, pri tem pa opozarjamo DA JE OGLED NA LASTNO ODGOVORNOST!!!

O tem pa nam je povedala:

"V Bosni in Hercegovini je Zakon o zaščiti in dobrobiti živali stopil v veljavo aprila 2009. V zakonu je zapisano, da mora vsaka občina imeti azil za brezdomne živali. To naj bi uredili do aprila 2010 ko je stopila v veljavo tudi prepoved ubijanja mačk in psov brez naloga veterinarske inšpekcije.

Zakon je tudi jasno določil, da se MORAJO zgraditi azili, živali  morajo biti sterilizirane, čipirane in da se neodgovorne lastnike tudi primerno kaznuje.

Vse je lepo jasno zapisno. Sama realnost pa je žal veliko drugačna. Nič od zapisanega (zakonsko določenega!) ni realiziranega, vsaj na državnem nivoju ne.

V to smer se trudijo le nekatere majhne skupine državljanov, ki se združujejo v društva za zaščito živali ter poskušajo skupaj z ljudmi dobrega srca pomagati po svojih najboljših močeh.

DRŽAVO NE ZANIMA ZA LJUDI, KAJ ŠELE ZA ŽIVALI.

V manjših predelih še naprej pobijajo in to celo po nalogu občinskega uradnika!

Kar se tiče samega mesta Sarajeva se javno in uradno psov ne pobija. Druga realna plat pa je tudi v tej smeri čisto drugačna, saj to počnejo z izgovorom, da se je v okolišu našla stekla lisica. Veterinarska inšpekcija (kot določa zakon – smešno, tukaj ga upoštevajo) izda nalog, da se v okolišu 26 km pobijejo vsi psi.

Take situacije so se v zadnjem času pojavile na področju sarajevskih občin Trnovo, Hrasnica in Ilidza. Skupno je tukaj bilo pobitih tudi do 500 psov naenkrat!

Poboji v Bosni ne potekajo le na "zakonsko določen način", tukaj so še vsi ostali načini. Pes na cesti ni vreden pazljivosti in ga meščan kruto povozi, veliko psov kamenjajo….

Priložene krute slike realnosti v Bosni so bile slikane v naselju Butmir. Ta dejanja in poboje izvajajo sami prebivalci Butmirja. Tam psi bivajo pohabljeni, ranjeni, shirani, z hudimi ranami glave zaradi kamenjanja. Prizori so grozljivi!

Na žalost je to vsakdan v Bosanskih mestih in vaseh."

Menimo, da ni potreben nikakršen dodaten komentar in da nekatera dejstva ter fotografije povedo dovolj veliko oziroma preveč.

O tem ne bi želeli poročati, saj bi želeli, da to ne obstaja. Ker pa je to svet v katerem živimo je prav, da o tem tudi spregovorimo.

Si te živali zaslužijo ignoriranje samo zato ker so "bosanci" in ker imamo veliko težav tudi doma? Ali ni lepše in lažje reševati problematiko tudi drugod?

Video: PRI POMOČI OBSTAJAJO MEJE?

Besedilo: Tilen Pajek, julij 2011

Tema in komentarji na Facebooku