Minuli vikend se je Pes moj prijatelj odzval povabilu Obalnega društva proti mučenju živali in skupaj smo se odpravili v Sarajevo. Z enim samim namenom – pomagati.

Sarajevo ima 8.000 brezdomnih psov, nima pa azila. Čeprav ima že dobro leto v veljavi zakon, ki med drugim vsem občinam v državi nalaga ustanovitev azila za zapuščene živali, se to do danes ni zgodilo praktično nikjer. Problematika zapuščenih psov je velika, a žal je največji problem mesta Sarajevo organizirano "čiščenje" ulic mesta, iz katerih na krut in nasilen način iztrebljajo mnoge brezdomne pse. Čeprav zakon nalaga, da psov ni dovoljeno pobijati, se to odvija ves čas, pod pretvezo, da v mestu "kroži" stekla lisica in zato tudi psi predstavljajo nevarnost človeku. Cilj teh ljudi je jasen: iz ulic na nasilen in krut način iztrebiti vse pse.

Organiziranega zmanjševanja števila psov se po vojni v Sarajevu namreč ni lotil nihče. V nekaterih mestih v državi nekatere občine sicer namenjajo nekaj sredstev za sterilizacije, a glavno mesto Sarajevo za to nima posluha.

Na potezi so razna prostovoljna društva in posamezniki, ki pomagajo po svojih zmožnostih in najboljših močeh. Gostilo nas je Udruženje život, ki je eno od tistih, ki si v Sarajevu prizadeva, da bi število psov na ulicah zmanjševali na prijazen način: s pomočjo sterilizacije ali posvojitvami.

Predvsem pa si želijo urejenega azila, a zelo očitno je mesto še daleč od njihovega cilja. Dekleta in fantje iz društva pse dnevno dobesedno enega po enega umikajo iz ulic, sestradane in lačne pse hranijo, jim zagotovijo svežo vodo.

Ogromno truda vložijo v to, da bi se masaker teh ubogih in nič krivih živali v Sarajevu ustavil, a oblasti so gluhe za vse. Težko se pogovarjajo s komerkoli, sredstev ni. V pomoč brezdomnih psov vložijo ogromno časa in svojega denarja, zato se pogosto obrnejo na pomoč tudi na prijatelje iz drugih držav.

Pes moj prijatelj se je, torej, v družbi prostovoljk in prostovoljcev Obalnega društva proti mučenju živali, v soboto odpravil v Sarajevo.

Skupaj smo omenjenemu društvu podarili za 250 kg pasje hrane in skoraj 300€ za sterilizacije psic.

Članica društva je bila ob donaciji vidno ganjena in v solzah dodala: "Presrečna sem, da ste nas obiskali in nam pomagali. Vaša donacija bo pripomogla k temu, da se na ulicah mesta v naslednjem obdobju ne bo znašlo novih 100 brezdomnih psov. Iskrena hvala!"

Sprehodili smo se tudi po mestu in na ulicah resda opazili kar nekaj ubogih brezdomnih, a čudovitih kosmatincev. Vsakemu posebej smo posvetili nekaj minut, jih nahranili, pobožali in namenili nekaj besed… Hvaležne oči so nas pospremile po naši poti in upale, da jim morda lahko mi ponudimo lepše življenje…

Z bolečino v srcu smo se morali od njih žal posloviti. In v vseh primerih smo rekli: "Najbolj si želimo, da bo zate prišla lepša prihodnost. Zaslužiš si jo tudi ti." In v mislih dodali, "da le ne bi bil on naslednji…"

Sicer pa bomo prijateljem v Sarajevu, kjer tej problematiki ni videti kmalu konca, pomagali še naprej, tudi z vašo pomočjo.

Prispevek in foto: Pes moj prijatelj

6. julij 2010