Psi so si med seboj precej različni, tako po videzu kot po potrebah, ki jih imajo za optimalno življenje. Ena od stvari, ki jih pri njihovi oskrbi upoštevamo, da jim nudimo kar se da primerne pogoje, je njihova starost oziroma življenjsko starostno obdobje.

Ločimo lahko torej med mladički, mladimi psi, odraslimi psi ter pasjimi veterani. Prav je, da pri izbiri hrane za pse med drugim pomislimo tudi na to, v kakšnem življenjskem obdobju se trenutno nahaja naš pes, saj je to eden od dejavnikov, ki lahko vpliva na našo izbiro. Drugi dejavniki, ki nas lahko vodijo, pa so velikost, stopnja aktivnosti in morebitne prehranske alergije oziroma občutljivosti, pa seveda preference glede na okus.

Večina znamk pasje hrane nam ponudi vsaj dve različni izbiri, kar se tiče starosti našega psa: hrano za mladiče ter hrano za odrasle pse. Če se kdo sprašuje, ali je res potrebno hraniti mladička s hrano za mladičke - da, vsekakor! Pomembno je, da rastočemu psičku zagotovimo vse, kar njegov razvijajoči se organizem potrebuje. Različni psi pa se razvijajo različno hitro, zato nekatere znamke pasje hrane nudijo tudi različne hrane za mladičke, običajno glede na pričakovano končno velikost oziroma težo. Vedeti moramo, da psi majhne rasti dosežejo končno velikost in težo lahko že nekje pri desetih mesecih starosti, medtem ko psi velikih in orjaških pasem rastejo tudi do drugega leta starosti pri čemer lahko vsak teden pridobijo kilogram in več telesne teže. Razumljivo je torej, da tak pes potrebuje za svoj razvoj drugačno hrano kot psiček, ki ima precej drugačne biološke potrebe.

Vidimo torej, da mladički za zdrav razvoj potrebujejo njim prilagojeno hrano, v nasprotnem primeru jih prikrajšamo za hranila, upočasnimo njihovo rast in lahko celo povzročimo trajne zdravstvene težave. Poglavitne razlike med hrano za mladičke in hrano za odrasle pse so v vsebnosti aminokislin, maščob ter mineralov. Aminokisline kot gradniki beljakovin so nujno potrebne za zdrav razvoj, saj jih mladički potrebujejo približno dvakrat toliko kot odrasli psi. Maščobe v grobem zagotovijo potrebne kalorije, ki jih mladički potrebujejo. Telo mladička raste, se razvija ter je veliko v akciji, za kar potrebuje energijo, to pa najlažje dobi iz maščob (tudi iz beljakovin in ogljikovih hidratov, vendar maščobe zagotavljajo največ kalorij na kilogram). Tretja bistvena razlika pa je v mineralih, največ pozornosti moramo posvetiti vsebnosti kalcija in fosforja, ki morata biti v pravilnem razmerju glede na starostno obdobje ter fazo rasti našega psa.

Prehod na hrano za odrasle pse zato naredimo, ko vidimo, da se pridobivanje teže našega pasjega mladeniča ali mladenke upočasni. Pri majhnih psih bo to pri približno letu starosti, pri večjih psih pa pri letu in pol do dveh.

Tretja kategorija pa so pasji starostniki. Kdaj je naš kuža pasji veteran, je zelo odvisno od njegove velikosti in telesne kondicije, na splošno pa velja, da psi majhnih pasem postanejo veterani pri starosti 10-12 let, psi srednje velikosti pri 8-9 letih, veliki psi pa so seniorji že pri 7. letu starosti. 

Nekateri izmed znakov, da je naš pasji spremljevalec zakorakal v jesen svojega življenja, so izguba mišične mase, pridobivanje telesne teže, 'motne' oči (očesne leče se s starostjo odebelijo, kar ni enako mreni, lahko pa se seveda pojavi starostna mrena), težave s spanjem (mnogo več počivajo, lahko pa se je stežka umirijo za počitek), izguba sluha, boleči sklepi ...

Kar se tiče izbire hrane za pasje seniorje pa moramo vedeti, da za razliko od prehrane za mladičke težko govorimo o nekih absolutnih trditvah glede njihovih potreb. Tiste znamke, ki ponujajo hrano za pasje starostnike, pretežno temeljijo na tem, da večina seniorjev ni več tako telesno aktivnih, imajo morda kakšne težave s sklepi, tako da je osnovna predpostavka hrane za seniorje ta, da je manj kalorično bogata kot hrana za odrasle pse. Dejstvo je, da se večini živali organizem s starostjo spremeni in da prevelika telesna teža sploh v starosti zelo lahko vodi v artritis in krajšo življenjsko dobo. Seveda pa to ne pomeni, da višja starost nujno pomeni, da se naš kuža 'poleni' ali celo zredi! Njegovo kondicijo in primerno telesno težo ohranimo s primernim in rednim gibanjem (metanje žogice raje opustimo, lahko pa mu jo skrivamo, sprehajamo ga večkrat po malo, da ga ne preobremenimo, če je pa še vedno v dobri kondiciji, pa mu vsekakor še vedno privoščimo daljše pohode, le teren morda malo skrbneje izberimo), lahko z njim delamo nekatere nadvse preproste vaje, s katerimi podrobnimi za gibljivosti in moč, poskrbimo pa tudi za možgansko aktivnost, saj jih bo tudi tovsekakor ohranjalo mlade in mlajše. Pri hrani pa ni povsem nujno, da posežemo po hrani za pasje veterane. Če se naš veteran dobro drži, pazimo predvsem na količinski vnos (štejemo tudi pregrehe in priboljške izven rednih obrokov!), vsekakor pa mu lahko privoščimo kakšne prehranske dodatke ki mu bodo pomagali ohranjati vitalnost in prožnost. Lahko mu denimo dodamo ribje olje z nujno potrebnimi maščobami, pa kakšne dodatke za sklepe, ki bodo pomagali ohranjati sklepe v dobri formi, da bodo našega veterana nosili še na mnoge dogodivščine z nami.

Urška Medvsedšek

Fotografija: Dreamstime