23.02.2021

Bi davek na pse v Sloveniji res izboljšal položaj živali?



Ideja o tem, da bi tudi v Sloveniji uvedli davek na pse, se je pred osmimi leti porodila Kinološki zvezi Slovenije. Obdavčitev bi po mnenju Kinološke zveze v prvi vrsti disciplinirala del neodgovornih pasjih skrbnikov. Zveza je dajatev predlagala le pod pogojem, če bi država uvedla brezplačno čipiranje in omogočila nižje cene cepljenja. Do realizacije leta 2013 ni prišlo, kljub temu pa se predlog občasno še vedno pojavi v javnosti – pogosto tudi s strani katerega od jeznih županov, ki bi dajatev uvedel zaradi »onasneževanja« njegovega mesta ali drugače – nedoslednosti skrbnikov pri pobiranju pasjih iztrebkov.

Evropejci za pse namenimo letno več kot 24 milijard evrov, Slovenci pa okoli 55 milijonov evrov, a uvedbi davka na pse večina ni naklonjena. Leta 2013 so predlog Kinološke zveze v javnosti praktično raztrgali.

Tak davek sicer poznajo marsikje po svetu, tudi v številnih mestih v sosednji Avstriji. Na Dunaju mora vsak skrbnik psa letno plačati okrog 70 evrov dajatve za prvega psa in po 100 evrov za vsakega naslednjega psa. Davek na pse je bil pogost v mnogih evropskih državah večji del 20. stoletja, vendar so bili v večini držav ukinjeni od 70. let prejšnjega stoletja. Nemčija in Avstrija se plačila hišnih ljubljenčkov še vedno držita. Če gremo nazaj v zgodovino, najdemo poročila o pobiranju »pasjega davka« tudi v Sloveniji. Zapisi kažejo, da je bil v Celju med letoma 1900 in 1902 v veljavi odlok o pasjem davku, popisanih je bilo 315 psov (danes je v Celju registriranih vsaj 15 krat več psov).

DAVEK ZARADI PASJIH UGRIZOV?

Na portalu, kjer se sicer oddajajo predlogi vladi, je lani nekdo predlagal obdavčitev in celo prepoved psov. Predlagatelj je navedel statistične podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki kažejo, da so leta 2019 v zdravstvenih ambulantah zaradi ugriza psa oskrbeli 2804 oseb. To število pa je »dovolj zgovorno«, da se mačke in pse preprosto prepove ali pa se jih obdavči, je zapisal predlagatelj. No, morda se je s predlogom samo šalil, a je bil pri pripravi predloga vseeno zelo natačnen: »V Sloveniji je okoli 250.000 psov, v državno zdravstveno blagajno bi tako naneslo okoli deset milijonov letno.«

Da bi davek na pse discipliniral velik del neodgovornih skrbnikov je v oddaji Preverjeno pred dnevi dejal samostojni aktivist Aleksander Kamenik in tako ponovno spomnil na temo, o kateri se je v preteklosti že večkrat govorilo. Tisti, ki zagovarjajo uvedbo davka na pse so prepričani, da bi ta dajatev prispevala k odgovornejšemu ravnanju skrbnikov psov in predvsem zmanjšanju števila zapuščenih psov.

DRUŠTVA DAVKU NASPROTUJEJO

»Če bi bil ta davek res porabljen namensko, tako da bi prinesel izboljšave tako glede dobrobiti živali, npr. okrepljen in predvsem manj rigiden ter nezainteresiran inšpekcijski nadzor, za financiranje boljših pogojev bivanja in oskrbe zapuščenih živali, za več pasjih parkov in sprehajalnih poti v urbanih naseljih, več košev za pasje iztrebke in redno praznjenje le-teh ... v tem primeru sem ZA,« pravi Melita Trbovšek iz Društva za zaščito živali Lajka. »Ker pa močno dvomim, da bi se v državi, kakršno pač imamo, zbrani davek uporabil strogo namensko in bi prinesel znatne izboljšave tako za pse kot tudi za njihove skrbnike, niti za okolje, sem pa PROTI.«

V Društvu za zaščito živali Kranj nasprotujejo uvedbi tovrstnega davka. »Bolj se nagibamo k ideji, da bi bile domače živali davčna olajšava, finančno sicer v veliko manjšem obsegu kot so otroci, ampak vseeno. Davek na domačo žival bi kvečjemu povzročil zamero pri lastnikih, da bi se še kdo manj odločil za posvojitev ali nakup živali. Vsekakor bi pri tem prišlo do goljufanja in prikrivanja, kdo dejansko je lastnik, kdo ni, pri čemer bi imelo zavetišče še več dela pri iskanju dejanskih lastnikov, v kolikor bi bila žival najdena. Naše stališče se nagiba k višjim in večkrat izrečenim kaznim za vse prekrške v zvezi z oskrbo živali, saj so le ti premili, premalokrat izrečeni, predvsem pa ni dovolj strogega nadzora s strani inšpekcijskih služb. To bi bil prvi pravi korak v smeri k zmanjšanju števila mučenja in nezadostne ter neprimerne oskrbe tako domačih kot vzrejnih živali,« navajajo v svojem odgovoru.

Uvedbe tovrstnega davka ne podpirajo niti pri Društvu za zaščito živali Ljubljana. »Že sedaj, ko je obvezno cepljenje in čipiranje psov, za to poskrbijo zgolj odgovorni skrbniki psov. Zato menimo, da bi se podobno zgodilo tudi v primeru uvedbe davka za skrbnike psov - plačevali bi ga zgolj tisti, ki so že odgovorni. Še zmeraj bi obstajal problem neregistriranih, nečipiranih in necepljenih psov. Namesto uvedbe davka, naj pristojni zato najprej uredijo, da bodo čipirani in registrirani vsi psi v Sloveniji,« je prepričana Nataša Demirović iz društva.

»Da davek na skrbnike psov razumemo različno, kaže primer predloga vladi za obdavčitev skrbnikov psov, z argumentom da so psi in mačke nevarni, njihova navzočnost pa povzroča precejšnje probleme slovenski zdravstveni blagajni (ugrizi). Takšen davek so predlagali in sprejeli v Beogradu za skrbnike nevarnih psov, a zaradi nečipiranja psov in »šteparske« -
nenadzorovane vzreje, še ni izvedljiv,« pravi Nevenka Lukić Rojšek iz Društva za dobrobit živali AniMa in opozarja še na nekaj: »Mogoče je prišlo do napačnega razumevanja predloga davka za skrbnike psov, ko so pred leti inšpektorji Finančne uprave RS pod drobnogled prvič vzeli dohodke od prodaje rodovniških mladičev in neplačevanje davka od teh dohodkov. Inšpektorji namreč podatke o vzrediteljih in leglih za prodajo pridobivajo od Kinološke zveze Slovenije (čipirani in rodovniški psi), na to problematiko smo jih opozarjala tudi društva za dobrobit živali,« dodaja Lukićeva in opozarja, da morajo vzreditelji po Zakonu o dohodnini plačati davek od prihodkov iz naslova prodaje mladičev. »Večino mladičev preprodajajo preko socialnih omrežjih ali preko fizičnih oseb. V kakšnih razmerah živijo mladiči in njihovi starši smo velikokrat opozarjali javnost in inšpektorje. Na leto prejme FURS več kot 3000 prijav, a je vseeno število »šteparskih« mladičev na »črnem trgu« vedno večje, torej je nadzor še vedno pomanjkljiv. Vestni vzreditelji že plačujejo davek od prodaje rodovniških psov, davek na lastništvo psa bi jih še bolj obremenil.«

Veliko psov, predvsem na podeželju, še danes ni čipiranih, torej nihče ne ve zanje. Davek za skrbnike psov ne bi veliko pripomogel k izboljšanju problematike, če se najprej ne izvede zakon o obveznem čipiranju, s katerim skrbnik prijavi lastništvo psa. Do takrat za lastnika sploh ne moremo vedeti, še pravi predstavnica društva Anima.

»V Avstriji in Nemčiji imajo davek na skrbnike psov, a sta tudi čipiranje in registracija bolj napredni in nadzorovani. Brez predhodnih ureditev večplastne problematike, menimo, da v Sloveniji davek za skrbnike psov ni rešitev, saj bi ukrep prizadel tiste, ki so že vestni skrbniki. Tisti, ki podajajo predloge za obdavčitev skrbnikov psov najbrž menijo, da je lastništvo psa luksuz. Jezijo se na neodgovorne lastnike psov, ki ne pobirajo pasjih iztrebkov, ki se s psi igrajo na otroškem dvorišču, ki psa nevestno puščajo brez nadzora in brez povodca v naseljih itd. Mnogokrat imajo nestabilni in neodgovorni ljudje pse pasem, ki so označene za nevarne in srečanja z njimi so lahko neprijetna. S kaznovanjem teh prekrškov, bi lahko bolje vplivali na skrbništvo in odnos do živali, kot z davkom za skrbnike, ki so vestni.«

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.