Večina lastnikov psov ve, da je po zakonu določeno, da moramo psa cepiti proti steklini. Marsikdo pa ni prepričan, ali naj psa cepi še proti kužnim, torej nalezljivim boleznim, saj za nekatere cepljenje predstavlja dodaten, izdaten strošek in za marsikoga tudi skrb, kako bo kužek na cepljenje reagiral. Cepljenje sicer po zakonu ni obvezno, je pa iz razloga varovanja zdravja psov izredno priporočljivo. Cena cepljenja proti kužnim boleznim znaša okrog 30 evrov (razlikuje se glede na ambulanto).

Kako cepiva delujejo?

V cepivih je oslabljen ali mrtev povzročitelj, ki na telo učinkuje tako, da začne proizvajati protitelesa, ki nato psa ščitijo pred specifičnimi obolenji. Žal zaščita ni doživljenjska, ampak moramo cepljenje ponoviti vsako leto. Pomembno je tudi, da pes dobi polni odmerek cepiva, ne glede na težo psa.

Prednosti in slabosti cepljenja

Namen cepljenja psov je povsem preprečiti okužbo ali zmanjšati resnost poteka bolezni in zmanjšati izločanje povzročitelja. Če bi bilo cepljenih vsaj 90 odstotkov psov, bi lahko bolezen skoraj povsem zatrli. Gre za virusne bolezni, katerih potek se lahko konča s smrtjo živali in za katere nimamo ustreznega zdravila. Izjema je kužna bolezen leptospiroza, ki jo povzroča bakterija in je zoonoza, se pravi, da se lahko prenese z živali na človeka. Poleg tega ima ta bolezen lahko resne posledice za zdravje živali in ljudi. Pri nekaterih psih lahko pride do preobčutljivostne reakcije na cepivo, zato je dobro, da s psom še nekaj minut po cepljenju ostanemo v bližini ambulante. Vendar so to zelo redki primeri, ki nas ne smejo odvrniti od cepljenja, saj bi se bolezni, če psov ne bi cepili, spet razširile in marsikateri pes ne bi preživel.

Proti katerim kužnim boleznim cepimo?

V kombiniranem cepivu proti kužnim boleznim so oslabljen virus pasje kuge, parvoviroze, kužnega hepatitisa, kužnega kašlja in mrtvi sevi bakterije Leptospire interrogans.

Za pasjo kugo najpogosteje obolijo mladički necepljenih psic. Zato je zares pomembno, da psa ne kupimo od preprodajalca, ampak od skrbnega vzreditelja. Najbolje je, da pred nakupom zahtevamo tudi vpogled v vsa cepljenja psice. Oboleli mladički imajo hudo drisko, bruhajo, imajo povišano telesno temperaturo, nimajo apetita in ne pijejo ter tako zelo hitro dehidrirajo, kar je smrtno nevarno stanje. Lahko imajo tudi vnete oči, izcedek iz smrčka in kašljajo. Obolenje lahko v nekaj dneh napreduje do pljučnice in pogina.

Leptospiroza je kužna bolezen psov in je tudi zoonoza, se pravi, da se lahko prenese tudi na ljudi. Zato s cepljenjem ne zaščitimo le svojega psa, temveč tudi sebe in druge ljudi, ki bodo v stiku s psom (posredno ali neposredno). Bakterija se prenaša z okuženim urinom glodavcev, torej se psi okužijo tako, da poližejo ali popijejo takšen urin. Okužba se najpogosteje pojavlja poleti in zgodaj jeseni, zato je psa smiselno cepiti v spomladanskem času. Mladi in stari psi so bolj dovzetni in potek bolezni je pri njih hujši. Od vnosa povzročitelja v telo pa do pojava prvih znakov po navadi traja približno sedem dni. Nekateri psi lahko nenadoma poginejo brez prejšnjih tipičnih znakov. Marsikdaj pa bolezen poteka tako, da prizadene ledvice, jetra, pride do spontanega splava, krvavitev, meningitisa …

Med najbolj dovzetnimi pasmami za parvovirozo naj bi bili labradorci in dobermani, obolijo pa seveda lahko vsi psi, ne glede na pasmo. Bolezen je bolj nevarna za mladiče in mlade pse. Psi imajo povišano telesno temperaturo, so neješči, dehidrirajo, bruhajo, driska pa je pogosto krvava. Bolezen se prenaša z okuženimi iztrebki in je zelo nalezljiva, pogosto se konča s smrtjo. Kot pri drugih virusnih boleznih tudi proti tej nimamo zdravila, zdravljenje je lahko le podporno.

Kužni hepatitis je bolezen, ki prizadene predvsem jetra, lahko pa pride tudi do pljučnice, pojavijo se lahko krvavitve. Pri psu opazimo povečan trebuh, krvavo drisko, bruhanje ter krvavitve iz nosu in dlesni. Največ smrtnih primerov je prav pri mladičih. Bolezen se prenaša prek urina, blata in sline. Še posebej nevarno je dejstvo, da lahko pes, ki je že prebolel kužni hepatitis, okužbo še leto dni prenaša prek urina.

Kužni kašelj je obolenje, ki po navadi ne potrebuje posebne pozornosti, saj v večini primerov mine brez zdravljenja. Psi lahko kašljajo tudi do 14 dni. Kašelj lahko izzove telesna dejavnost, pitje vode … Psa peljemo k veterinarju, če:

- kašelj ne mine,
- je kašelj zelo izrazit,
- ima pes povišano telesno temperaturo,
- ne jé ali je kako drugače prizadet.

Pomembno je, da psa v tem času ne vodimo med druge pse, da ne bi prenesli okužbe.

Zaradi možnih resnih zapletov s smrtnim izidom in hitrega širjenja bolezni ter možnosti ene od bolezni, da se prenese tudi na ljudi, je cepljenje zelo priporočljivo. Bolje je investirati v preventivno zdravljenje svojega psa, kot da bi kasneje trepetali za njegovo življenje in si hkrati nakopali visoke stroške za veterinarja.

Foto: Shutterstock