Oglasov, ki na domačih spletnih straneh ponujajo pse v oddajo ali prodajo je ogromno. Na eni strani zavetišča, ki dom iščejo brezdomnim živalim, na drugi strani odgovorni vzreditelji. Nekje vmes pa tisto, kar je v zadnjih letih v pravem razcvetu: črni trg, v katerem preprodajalci služijo zahvaljujoč povpraševanju, ki je še vedno v porastu. Tudi pri nas.  Gre za pse, ki se ponujajo pod oznako "čistokrvni brez rodovnika" – kupec išče "čistokrvnega" psa za malo denarja, kupci iščejo zaslužek. Kot smo že ugotavljali, ti psi največkrat prihajajo iz tujih držav, kjer so t.i. "pasje farme" v velikem razcvetu, vse več je tudi domačih rejcev.

Na slovenskih oglasnikih je tovrstne ponudbe res veliko. V naboru ponudbe določenega prodajalca je tako mogoče najti pse različnih pasem, velikosti, barv … cene so pogosto "akcijske", slikice pa neizmerno vabljive. Nepoučeni kupci se v psa zaljubijo že na prvi pogled. Akcijska cena prepriča in že steče dogovor. Telefonski ali elektronski kontakt le še potrdi, da je odločitev o nakupu točno določenega psa pravilna. "Najboljšo kupčijo vašega življenja" (po besedah prodajalca, da ne bo pomote) boste sklenili na parkirišču enega od bencinskih servisov, kjer boste (največkrat premladega) psa dobili v zameno za nekaj sto evrov. Mladiči priljubljenih "pasem" se namreč prodajajo za neprimerno nižje cene, kot če bi psa kupili pri vzreditelju. Da z nakupom psa preko spletnega oglasnika kupujete mačka v žaklju, že vrsto let opozarja stroka. Na ta način kupci podpirajo črni trg, najpogosteje pa tudi pasje farme, kjer so psičke zgolj "stroji" za reprodukcijo. Glavni cilj rejcev namreč je, da bi bile psice čim večkrat breje, zato jim mladiče odvzamejo prekmalu. Te psičke največkrat živijo v katastrofalnih razmerah. Črni trg s preprodajo pasemskih mladičev iz pasjih farm je samo v Italiji in Franciji ocenjen na 50 milijonov evrov eur letno!

Psi so sicer pripeljani predvsem iz Romunije, Poljske, Češke, Slovaške in Bolgarije, zadnja leta tudi iz Bosne in Srbije. Psi, ki čakajo na ljubeče skrbnike medtem životarijo v manjših zaprtih prostorih in v slabih pogojih, preprodajalci pa jim namenjajo zgolj najosnovnejše. Preprodajalci ponujajo čistokrvne pse z rodovnikom, a to v večini primerov niso, saj so dokumenti ponarejeni. "Glede na naše izkušnje so psi, ki se prodajajo ali oddajajo preko spletnega oglasnika v veliki večini vprašljivega zdravstvenega stanja, saj niso veterinarsko pregledani. Njihovi "skrbniki" v upanju na čim večji dobiček varčujejo pri zagotavljanju osnovnih potreb psa, kot so razglistenje, razbolhanje, cepljenje proti steklini. Vse navedeno je sicer za vse skrbnike psov glede na Pravilnik o zaščiti hišnih živali zakonsko obvezujoče. Kljub vsemu je ravno na spletnih oglasnikih največ kršiteljev, kjer se psi prodajajo brez zagotavljanja osnovnih veterinarskih storitev," nam pove Katjuša Rajovec iz Zavoda Muri.

Vsak odgovoren skrbnik psa se mora že pred posvojitvijo ali nakupom zavedati, da bo v dom prišel prijatelj in družinski član za naslednjih (vsaj) deset let. Kakšno življenje bo pes živel, je odvisno tudi od tega, kako je pes življenje pravzaprav začel. Pasje farme so običajno postavljene v opuščenih prašičjih hlevih, kjer so psi zgolj "številke" - vselej pa se pri tem poslu zgodi tudi "kolateralna škoda": določen odstotek poginulih psov že takoj po rojstvu. Tudi preživeli mladiči ne živijo nič kaj lepo življenje. Po nekaterih ocenah, od petih psov, ki jih prodajajo ne spletu, en kuža umre še preden doseže starost šestih mesecev.

Prave težave se najpogosteje sicer začnejo šele po tem, ko pride pes v nov dom: "Najpogosteje gre za lokomotorne težave, ki izvirajo iz displazije kolkov in komolcev. To problematiko redno beležimo v naši bolnici, pri psih kategorije, katero navajate. Težave z najrazličnejšimi šepanji se pojavijo pogosto že pri mladih živalih," nekaj najpogostejših težav omenja Emil Senčar dr.vet.med. iz Veterinarske bolnice Ptuj.

"Čistokrvni brez rodovnika, so najpogosteje psi staršev, ki ne morejo dobiti rodovnika zaradi zdravstvene problematike‎ in jih lastniki potem vseeno parijo. Zelo neodgovorno, saj zavedejo bodoče skrbnike, ki v dobri veri kupijo čistokrvnega psa, dobijo pa po navadi reveža s ogromno težavami. Tak kužek potrebuje tudi precej veterinarske pomoči in nezadovoljstvo lastnika je popolno. Tudi problematika incesta, parjenja v sorodstvu, je pri psih brez rodovnika zelo prisotna. Incest povzroči izbruh najrazličnejših genetsko pogojenih bolezenskih stanj, kadarkoli v življenjskem obdobju psa," dodaja veterinar.

Pri Zavodu Muri nam ponazorijo enega od primerov, ki se je zgodil pred kratkim. Neka gospa je na Bolhi kupila mladička psa pasme jorkširski terier. Pes je bil prodan brez ustrezne dokumentacije, ni bil cepljen, niti čipiran, razglisten, razbolhan. Bil pa je "lep" in s prodajalcem je bil takoj sklenjen dogovor, da v zameno za dodaten popust, vso potrebno veterinarsko ureditev opravi gospa sama. Po nekaj dneh so se pojavile težave z drisko in bruhanjem. Mladič je bil dvakrat hospitaliziran, nato odpuščen v domačo oskrbo, kjer je po nekaj dneh poginil. "Ker smo primer izpostavili na družabnem omrežju se je gospa v strahu pred obtožbami prodajalca, zavila v molk. Kmalu zatem pa ponovno stopila v kontakt z njim, kjer sta se dogovorila, da ji v zameno za "molk" brezplačno ponudi drugega mladiča. In tako je volk sit, ter koza cela bi lahko rekli. Žal pa je gospa tipičen primer popolnoma neodgovornih skrbnikov, ki jim za doseganje nekega navideznega statusnega simbola, ni mar za posledice, ki jih trpijo psi. Ta oglas za prodajo mladičev pa je dejaven na spletnem oglasniku še danes," navajajo pri Zavodu Muri.

Aktivnih preprodajalcev naj bi bilo v Sloveniji nekaj čez 100, nekatere ocene pravijo, da jih je celo blizu 500. Ti pse odkupujejo po zelo nizkih cenah, psi pa so na poti k nam med prevozom največkrat omamljeni. Natrpajo jih v posebne zaboje za živila, pogosto tudi kartonaste škatle in jih nekako pretihotapijo čez mejo. Veliko jih pogine že med transportom. "Gre za preprodajalce, ki za majhen denar nabavljajo mladiče v pasjih tovarnah izven naših meja in jih pretihotapijo k nam, ali za domače "šteparje", ki pogosto parijo neregistrirane pse in psice v hlastanju za zaslužkom prekomerno obremenjujejo. Živali živijo v slabih pogojih (po kleteh, hlevih, drvarnicah, garažah ...), brez veterinarske pomoči, neustrezno hranjene in še slabše vzdrževane. Konkretnih primerov poznamo ogromno," nam povedo pri Društvu za zaščito živali Lajka. V društvu so prepričani, da lahko tako "industrijo" uniči le upad povpraševanja - če ni povpraševanja, sčasoma ugasne tudi ponudba - žal pa v tem pogledu niso optimistični. 

Da je povpraševanja tudi v Sloveniji veliko, dokazuje tudi primer, ki se je zgodil jeseni 2018. Po zasegu več kot sto "pasemskih" psov na pomurski avtocesti, so te pse najprej oskrbeli v zavetišču Mala hiša. Ko so jih po 10-dnevni karanteni začeli oddajati, so jih ljudje tako rekoč razgrabili v nekaj urah. Mnogi so kljub prihodu v zavetišče ostali praznih rok.

Trgovci, ki pse prodajajo na spletnih oglasnikih sicer zaslužijo veliko denarja. Pse k nam (v večjih "količinah", na katere praviloma farme priznavajo še dodatne popuste) vozijo iz tujine, ali jih redijo pri sebi doma, praviloma pa jih prodajo najbolj "ranljivi" ciljni skupini – nepoučenim ljudem, ki se zagledajo v točno določeno pasmo in jih za nakup prepriča že objavljena slika. Taki psi so pri pravih vzrediteljih sicer veliko dražji od tistih, ki jih črni trg ponuja na spletu. Prodajalci zelo dobro vedo, da bodo kupci v primeru bolezni redko podali "reklamacijo", saj se po nekaj tednih na novega družinskega člana že zelo navežejo in bodo zanj pripravljeni kriti tudi stroške vseh zdravljenj pri veterinarju. Dejstvo pa je, da vsi ti stroški običajno ob koncu zdravljenja krepko presežejo ceno, za katero bi kupec rodovniškega psa dobil pri pravem vzreditelju.

"Ljudje žal ob odločitvi ob nakupu psa, naredijo več napak. Prva je zagotovo ta, da izbirajo mladiče na podlagi prikupnosti ter podobnosti določenim pasmam. Ne ozirajoč se na dejanske pogoje in življenjski stil, ki ga imajo. Druga največja napaka je iskanje potencialnih prodajalcev, ki jim ponujajo ugodne cene za mladiče, ki so identični določenim pasmam. Ob takem nakupu bodo morda res privarčevali nekaj stotakov, vendar se dolgoročno gledano ta denar zagotovo porabi kasneje v veliko večjih zneskih za veterinarske storitve zdravljenja različnih obolenj. Najkrajšo ponavadi potegne ravno pes," pravijo pri Zavodu Muri. Prepričani so, da z nakupom mladičev iz t.i. dvoriščne vzreje ljudje podpirajo dolgoletna trpljenja odraslih psov, ki so v lasti teh prodajalcev z namenom ustvarjanja dobička. "To je tako rekoč neposredno podpiranje mučenja živali. Čeprav se v na videz idiličnem okolju, ki vam ga prikazujejo prodajalci, zdi da se samica počuti povsem dobro, temu zagotovo ni tako. Večkratne kotitve lahko prinašajo veliko možnosti za zaplete med brejostjo, parijo se genetsko nesprejemljive živali, ki dolgoročno povzročajo več zdravstvenih težav."

"Rodovnik je pomemben dokument, ki preprečuje parjenje živali v sorodstvu, vzrejo bolnih živali in takih z vedenjskimi motnjami, prav tako pa se s prijavljenimi legli vzpostavi nadzor nad vzreditelji, da so živali ustrezno oskrbljene, samice pa ne kotijo prepogosto. Vse to čivkajo že vsi vrabci, pa se vseeno to med ljudmi ni še zares "prijelo", čeprav je informacij o tem cel kup. Tako na Bolhi in socialnih omrežjih še vedno najdemo malo morje tovrstnih oglasov, ubogi psi pa trpijo ob številnih zdravstvenih težavah. Nemalo preglavic pa imajo potem tudi njihovi skrbniki, ki zapravijo celo premoženje za veterinarske stroške, po možnosti pa ugotovijo tudi, da imajo psa z vedenjskimi težavami, ki jim niti slučajno niso kos. Ob tem pa si manejo palce t.i. "šteparji" in rejci, ki uboge psice izkoriščajo kot stroje za proizvodnjo mladičev," dodaja Lina Debeljak iz Društva za zaščito živali Novo mesto.

"Zaskrbljujoče je, da se inšpekcijske službe tega ne trudijo prav preveč raziskovati in sankcionirati. Prodaja mladičev je neobdavčen zaslužek, siva ekonomija, žal v tem primeru na račun trpljenja živali. Ker je temu pač tako in izboljšanja nadzora ni pričakovati, se moramo vsi zainteresirani skupaj zelo potruditi z osveščanjem ljudi, naj ne nasedajo takim ponudnikom, ki služijo s trpinčenjem živali," dodajajo v Društvu Lajka.

Kako naj torej kupec ve, da kupuje psa, ki ne prihaja iz t.i. "črnega trga"?

Seveda na našem portalu od vedno svetujemo posvojitev iz slovenskih zavetišč. "Kljub temu, da so v večini zavetišča pri nas na slabem glasu, to naj ne bo razlog, da se ne odločimo za posvojitev psa. Vsako zavetišče mora zagotavljati pogoje bivanja za pse, kot jim to opredeljuje Pravilnik o delovanju za zavetišča. Oskrbniki vam bodo znali povedati o posebnostih in vedenjskih značilnostih posameznega psa. Res pa je, da je ob posvojitvi psa iz zavetišča, nanj potrebno čakati dlje časa. Nekaj več časa nam vzame tudi iskanje ustreznega psa. Vendar glede na to, da se na koncu izognemo številnim težavam, ki nam jih lahko prinaša neodgovorno nakupovanje je zagotovo vredno vsega truda in časa. Največja zahvala za vse pa je nedvomno en srečen kosmatinec več v vašem življenju," pravijo pri Zavodu Muri.

Povprečna posvojnina psa v zavetišču znaša borih 50 evrov. V resnici ima prispevek, ki ga plačate ob posvojitvi v zavetišču svoj razlog. In ne, to vsekakor ni želja po zaslužku s strani zavetišča. "Pes je pregledan, cepljen za kužne bolezni, tudi steklino, če je dovolj star, čipiran in registriran, razglisten, razbolhan, psice sterilizirane, psi kastrirani," pravijo v Zavetišču Ljubljana. Prispevek ob posvojnini je zanemarljiv v primerjavi s stroški, ki bi nastali, če bi posvojitelj psa za vse to sam odpeljal do veterinarja. S plačilom prispevka posvojitelj tistemu, ki psa oddaja nekako potrdi, da bo v naslednjih letih za psa skrbel odgovorno in mu bo, tudi finančno, zmožen omogočiti veterinarsko oskrbo in redno prehrano (če se omejimo samo na osnove).

V kolikor si vseeno želite pasemskega psa, svetujemo posvet s katerim od kinologov ali vzrediteljev. Pred nakupom si oglejte leglo s samico, da se na lastne oči prepričate, kako mladički napredujejo in v kakšnem okolju poteka njihova socializacija. Podrobno preglejte ustreznost dokumentov, prav tako preverite, da je pes dejansko čipiran, razglisten in cepljen. Vsak pravi vzreditelj se bo z vami tudi temeljito pogovoril o bivanjskih okoliščinah pri vas doma in o tem, kdo bo skrbel za psa, po navadi pa pride pozneje to tudi sam preveriti.

Kdaj vemo ali vsaj posumimo, da kupujemo psa iz "farme" ali "dvoriščne vzreje"?

Ko je pes, ki se prodaja zelo mlad, star komajda nekaj tednov. Po slovenski zakonodaji pes ne sme v posvojitev ali prodajo pred dopolnjenimi osmimi tedni starosti. Da nekaj ni v redu, smo lahko sigurni, ko se pes prodaja brez papirjev (tudi potnega lista). Če papirji vendarle obstajajo, je velika verjetnost, da so ponarejeni.

Sumljivo je lahko tudi to, da nam prodajalec o psu in njegovemu izvoru ne zna nič povedati, mame pa ne želi pokazati, pri tem navedene razloge, kot denimo "je ravno na sprehodu", " je utrujena in počiva" … O tem, zakaj si sploh želite psa, ali imate primerne pogoje za njegovo bivanje ... ga ne bo zanimalo. Zanimal ga bo le denar.

Tudi "akcijske cene" ali močno znižane cene pasjega mladiča so lahko znak, da gre najverjetneje za psa, ki prihaja iz t.i. dvoriščne vzreje ali farme. Pomemben podatek je tudi ta, da se preprodajalci psov s kupcem redko dobijo na svojem domačem naslovu, največkrat se za srečanje dogovorijo na katerem od parkirišč trgovskih centrov ali bencinskih servisov. Tam želijo, da čimprej uredite formalnosti, plačate in psa odpeljete.

Preprodajalci imajo na svojih spletnih profilih na voljo večje število psov, različnih pasem - oglašujejo pa prav vse leto. Ob nakupu psa vam v podpis ne bodo dali nobene pogodbe ali dogovora.

Čisto za konec še eno opozorilo: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pred dvema letoma opozorila na previdnost pri kupovanju psov prek spleta. Na Bolhi so namreč naleteli na oglas, za katerega so v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost potrdili, da je namenjen spletni goljufiji. Prodajalec je v oglasu prodajal pasje mladiče pasme francoski buldog. Ugotovljeno je bilo, da je bil ta nakup predmet goljufije, kjer bi lahko potrošniki ostali brez psa in denarja.

Še razmišljate o nakupu "čistokrvnega psa brez rodovnika"? Zdaj, ko veste, kaj vse se skriva v ozadju, ste si skoraj zagotovo premislili in vašo odločitev pozdravljamo! Ob tem pa vas vabimo, da obiščete spletne strani slovenskih zavetišč, kjer v tem trenutku na pravi dom išče veliko krasnih psov.

Članek je bil objavljen na portalu Pes moj prijatelj 19. junija 2020.