04.12.2023

Kdo res financira društva?

V zadnjih tednih se je po razvpitem odvzemu živine razplamtela debata o financiranju zavetišč in društev. Veliko je bilo že napisanega, a se moramo vseeno oglasiti tudi mi. Na kratko, če se vam ne ljubi brati do konca - društva v veliki meri financirajo ljudje. Naše društvo od Mestne občine Kranj dobi res zanemarljiva sredstva, vse ostalo pridobimo prek donacij, prodaje naših izdelkov, namenitve dela dohodnine. Nikakor recimo iz državnega proračuna ali iz drugih javnih virov.

 

Najprej: razlika med zavetišči in društvi

Zavetišča so osredotočena na zagotavljanje začasne oskrbe zapuščenih ali odvzetih živali. Imajo pogodbe z občinami, za oskrbo živali dobivajo sredstva, a ta še zdaleč - v nasprotju z nekaterimi izjavami, ki se te dni pojavljajo v javnosti - ne zadostujejo za celovito oskrbo njihovih pogosto poškodovanih, zlorabljenih in bolnih varovancev. Vsaka žival prinese s seboj edinstvene potrebe in izzive, stroški pa se hitro naberejo. Poleg tega oskrba živali ni samo finančno breme, ampak tudi čustveno. Skrb za zanemarjene in trpeče živali zahteva veliko čustveno investicijo in predanost. Zato morajo tudi zavetišča iskati dodatne vire prihodkov, če ne želijo po določenem času evtanazirati živali v oskrbi.

 

Na drugi strani društva ne opravljamo dejavnosti zavetišč, se pa zato osredotočamo na širše vidike zaščite živali, vključno z ozaveščanjem javnosti, izobraževanjem, spodbujanjem odgovornega lastništva živali in prizadevanjem za spremembe v zakonodaji. Skupen cilj zavetišč in društev je ustvariti boljši svet in sistemske izboljšave za vse živali, ne le tiste, ki so trenutno v stiski.

 

Financiranje društev

Pogosta zmota je, da društva za zaščito živali prejemajo finančna sredstva od države, kar ne drži. Naša sredstva so omejena in kot že napisano prihajajo pretežno iz donacij, prodaje izdelkov in dela dohodnine, ki nam jo lahko namenite. Vsi, ki delujemo v društvu, smo prostovoljci - prispevamo ne samo svoj čas, ampak zelo pogosto tudi svoja finančna in materialna sredstva, da lahko društvo opravlja svoje poslanstvo. Recimo kar iskreno: od delovanja v živalovarstvenem društvu še prav nihče ni obogatel. Je pa marsikdo prišel blizu duševni in fizični izgorelosti.

 

Podpora širše javnosti

Pomembno je, da se javnost vsaj poskuša poglobiti v naše delo in izzive, s katerimi se soočamo. Podpora skupnosti je ključna za naše delovanje in doseganje rezultatov, ki bodo v korist dobrobiti živali. Kljub trdemu delu in predanosti se namreč pogosto počutimo, kot da plavamo proti toku. Vsak dan se srečujemo s primeri zanemarjenih ali zlorabljenih živali, kjer so naše možnosti za pomoč omejene zaradi takšnih in drugačnih - ne samo finančnih, pač pa tudi zakonskih - omejitev.

 

Za konec

Včasih se zdi, da je naš trud neviden in nepriznan. Kljub temu vztrajamo, ker je naše delo pomembno. Vsaka rešena žival, vsak izobraženi posameznik in vsaka sprememba v zavesti družbe so koraki k boljšemu svetu za živali. V društvih za zaščito živali delamo prostovoljno, motivira pa nas želja po izboljšanju življenjskih pogojev za čim več živali. A le s pomočjo širše družbe lahko ustvarimo boljši svet za vse, tudi za živali. 

 

In zato ob iztekajočem se letu še ena prošnja - če še niste, namenite svoj 1 % dohodnine eni od organizacij, ki so upravičene do teh donacij. Veseli bomo, če bomo to mi (naš obrazec najdete tukaj), odločitev pa je vaša, pomembno je le, da jo res komu namenite, saj gredo vsa ta sredstva za dober namen. Takšna donacija vas ne stane popolnoma nič, saj ta odstotek sicer ostane v proračunu. Društva za zaščito živali se, poleg članarin in donacij podpornikov, financiramo tudi s tem enim odstotkom, ki je prepotreben doprinos, ki nam ga namenijo naši zvesti podporniki. Brez njega ne bi mogli tako učinkovito opravljati našega poslanstva.

 

 

Društvo za zaščito živali Kranj

Avtorica: Jerneja Faletič

Fotografije: Arhiv Društva za zaščito živali Kranj

 

 

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.